Slovenologija : življenje v najboljši deželi na svetu in popotovanje po njej

Slovenski bralci smo že spoznali dela nekaterih tujcev, ki živijo v Sloveniji in se ukvarjajo z literarnim ustvarjanjem, na primer Mehičana Carlosa Pasquala z njegovo zbirko esejev O služkinjah, visokih petah in izgubljenih priložnostih ali Francoza Mathiasa Rambauda z njegovimi razmišljanji O bivanju in krajih. Sedaj se nam predstavlja Američan, ki ga je v Slovenijo prav tako kot prej omenjena pisatelja pripeljala ljubezen. Po poklicu umetnostni zgodovinar, specializiran za krajo umetnin, nam tudi on predstavlja zbirko esejev, v njej pa svoj pogled na Slovenijo in bivanje v njej. Pri tem ne skriva svojega navdušenja, kar se vidi tudi v podnaslovu, ki Slovenijo označuje kot najboljšo deželo na svetu, predvsem zaradi urejenega zdravstvenega in socialnega varstva, brezplačnega šolstva ter prelepega, kulturno bogatega in izredno varnega okolja, če izvzamemo divjaštvo na cestah, seveda. Dobrine, ki se Američanom zdijo skorajda znanstvena fantastika. V eseje vpleta svoje življenje, opisuje, kako so mu očaranje nad Evropo v zibko položili njegovi starši in kako je bil vedno prepričan, da se bo poročil z Evropejko. Vse dokler ni resnično spoznal slovenske lepotice, ki ga je bila pripravljena vzeti za svojega. V tem svojem optimističnem pogledu priznava, da je pač tip človeka, katerega čaša je vedno napol polna, prav tako pa je kot v Sloveniji živeči ameriški pisatelj z že izdano mednarodno uspešnico, kriminalko Tat umetnin, privlačen sodelavec domačih intelektualnih krogov in uglednejših tujih medijev. Eksistenca torej zanj ne predstavlja nobenega problema. Kljub svoji vedri naravnanosti pa si ne zatiska oči pred slabostmi, predvsem veliko nezaposlenostjo, ki hromi prihodnost mladih in povzroča beg možganov, moti pa ga tudi družbena nenaprednost z izstopajočim odkritim ter predvsem nekaznovanim rasizmom in homofobijo.
Knjiga, ob kateri se vprašaš, »kaj pa, če je vse res?« ali po slovensko malo manj optimistično »kaj pa, če je vsaj nekaj res?« in ti vsekakor polepša dan. Napisana je v lahkotnem in enostavnem slogu, v stilu ameriške šole pisanja esejev, ki zasleduje Ciceronovo tradicijo in poudarja predvsem jasnost in razumljivost. Obstaja tudi z dodatnimi pojasnili in napotili razširjena angleška različica, primerno darilo za tujca, ki mu želimo predstaviti Slovenijo. Temu zadnjemu reklamnemu sporočilu se pač ni dalo izogniti.