Slovensko poletje: roman

Študentovski par, neimenovani prvoosebni pripovedovalec in dekle Elena, se iz Francije napotita na počitnice v Slovenijo. Dogajanje se začne na njuni poti z avtomobilom proti Bledu, kjer se, vajena širokih večpasovnih avtocest, znajdeta na zoženih, za njun pogled kar nekam nepreglednih poteh. Svetovljana, za kakršna se imata, vidita svet okrog sebe izgubljeno, kot bi prišla nekam na konec sveta. Vse je preveč preprosto, nerodno, nobenega videza mondenosti, kakršnega sta očitno pričakovala. Malo ljudi, malo prometa, malo razsvetljave, luknjave ceste, ki zlasti pripovedovalcu cefrajo živce. Nazadnje si le ogledata blejski otok, se celo udeležita koncerta klasične glasbe, a vse to zanju niso doživetja, kakršna sta pričakovala. Že na samem začetku ju napade nejevolja. Če se Elena še nekako vživi in se skuša sprijazniti s stanjem, pa v pripovedovalcu dolgčas in posledično nejevolja, naraščata. Po obisku Bleda se odpeljeta proti Ljubljani, med potjo razbijeta avtomobil in jo sama odneseta brez posledic. Njun že tako načet odnos se še bolj skrha. Bralec ima vse bolj občutek, da sta v Slovenijo prišla reševat zgolj svoje medsebojno razmerje, saj sta mislila, da jima bo potovanje dobro delo. Pa sta se očitno zmotila. On vsepovsod vidi le napake in pomanjkljivosti, vsaka malenkost ga razjezi, ona je bolj spravljiva in potrpežljiva. Tako kot se ni mogel sprijazniti z Bledom, kjer ni našel ničesar po svojem okusu, tako je tudi v Ljubljani. Če se Elena nazadnje vključi v veselo in razigrano družbo, pa je pripovedovalcu tudi to odveč. Vse bolj spoznava, da odnosa z dekletom ne bo mogel rešiti. Njuno skupno plavanje na začetku v Blejskem jezeru in na koncu v ljubljanskem vodnem parku ne spremeni ničesar. Slovenija, kakršno spozna v teh nekaj dneh, je zanj dolgočasna, brez sleherne možnosti, da bi v njej nastala ali bila napisana velika zgodba. Potem ko npr. oba že mislita, da sta prišla na sled pedofilu, se izkaže, da je njuno odkritje le eno izmed mnogih in da ne bo vzbudilo posebne pozornosti ali celo pohvale. Bralec, ki spoštuje slovensko zgodovino, pa bo morda še malo začuden, da je pisatelj, gost letošnjega festivala Fabula, pedofilu v zgodbi dal priimek Trubar. Sicer pa je celota še dokaj zabavna v svojem ironičnem pogledu na neko, osebam povsem neznano, deželo.