Smešno, ma non troppo: zapisi o telesu, duhu, glasbi in vrtanju po nosu
Žanr | kolumne |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2022 |
Založba | Mladinska knjiga |
Ilustracije |
Izar Lunaček |
Marko Pokorn ni samo priznan, srčen pediater in infektolog, ampak tudi scenarist številnih uspešnih gledaliških predstav in televizijskih nanizank. Gledalcem je ostal v nepozabnem spominu s priljubljeno nanizanko Teater paradižnik in Naša mala klinika. Svojčas je bila slednja ena od najbolj gledanih TV oddaj.
Pokorn je tudi v kolumnah, ki so od 2017 izhajale v Delu, ostal zvest svojemu stilu pisanja. Popelje nas po najrazličnejših temah – od trenutno aktualnih do brezčasnih. Pogosto se mu zapiše kak utrinek iz otroštva, z nostalgijo se spominja osemdesetih, sledi poblisk v medicino. Najsibo z znanstveno raziskavo ali pa anekdoto iz lastne klinične prakse. Umanjkati ne sme niti navezava na njemu tako ljubo glasbo, ki potolaži še tako izmučeno ali potrto srce. Vse skupaj je začinjeno z ravno pravo mero humorja in pogosto odstre svet okrog nas še z drugega zornega kota. Zapise lepo dopolnjujejo izvirne in zabavne, pronicljive ilustracije priznanega ilustratorja Izarja Lunačka.
Knjiga, ki nas prepriča s svojo iskrivostjo, humorjem in nenazadnje temami, ki so del nas vseh.
Objavljeno: 20.10.2022 12:35:24
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:50:53
Že od mladih nog sem bil deležen zbadanja na račun svojega priimka. V vrtcu, šoli ali drugje so se sogovorniku ustnice ukrivile v nasmešek, češ, a si ti kej pokoren? Ali: ti si ena pokora, a ne? V mednarodnih zbadanjih sem bil Popkorn … Najprej sem travme potrpežljivo ponotranjil in molče trpel, v najstniških letih pa sem zbadajočemu začel jezikati nazaj, češ, ti si pa prvi, ki se je tega spomnil, meni se kaj tako genialnega do zdaj sploh ni posvetilo, kar se je v situacijah neravnovesja moči lahko izkazalo za kontraproduktivno. Se pač naučiš, da primitivcev ni dobro preveč jeziti.
str. 64