| Žanr | družbenokritični roman |
| Narodnost | nemška literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2008 |
| Založba | Modrijan |
| Zbirka |
Euroman |
| Prevod |
Urška P Černe |
| Ključne besede | Bogataši, Domovi za starostnike, Homoseksualnost, Nemci, Starost |
Prevod dela: Der Tod und ich, wir zwei.
Klinika v Schwarzwaldu, druga plat medalje: blagorodje, brezdomstvo in neizživetost. Bralka/bralec, spusti se v zgodbo počasi kot se spuščamo v bazen z mrzlo vodo. Koža se bo tokrat ježila od studa nad napuhom, nečimrnostjo, spletkarstvom, sprenevedanjem in goljufijami. Potrebna bo posebna pozornost zaradi stalnega časovnega plimovanja dogajanja.
Henry je stari pederast, ki vse svoje življenje išče ljubezen, sprejetost, potrditev. V lovu za temi dragocenostmi kopni premoženje, ki ga pridobi z nasledstvom nekoč imenitne aristokratske družine. Družbo mu dela Engelbert, mladenič, obremenjen s svojo nizko rastjo, ki mu onemogoča zasesti, po njegovem, ustreznejši družbeni položaj. Skupaj pripeta, na iluzijah življenja, ki nikoli ni bilo njuno, toneta v bedo.
Objavljeno: 24.01.2017 09:38:13
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:32:59
Vedno ga je stalo več, kot je dobil za plačilo. In niti enkrat ni naletel na človeka, ki bi si ga poželel, kot si ga je poželel on, ki bi se ga dotaknil, kot se ga je dotaknil on, ki bi rekel, kar je rekel on. Nihče mu nikoli ni rekel rad te imam!- mati, ki mu je ta stavek najbrž kdaj zašepetala na uho v času, ko Henry še ničesar ni razumel, je pri tem brez konkurence. Nikogar ni bilo, ki bi mu bil sam od sebe rekel, da ga ljubi! To so rekli samo tisti, ki so bili za to plačani. Morda je stalo dodatnih sto mark. str.76
