Sneg
Žanr | mladinski roman |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2023 |
Založba | KUD Sodobnost International |
Zbirka |
Zvezdogled |
Ključne besede | Fantastika, Klimatske spremembe, Odraščanje, Okoljski vidik, Prijateljstvo, Uporništvo, V mladinskem leposlovju |
Marjana Moškrič v svojem mladinskem romanu Sneg govori o odraščanju in zorenju treh najstnikov (Edo, Oskar in Jara). Vsi imajo za seboj težke osebne zgodbe. Čeprav gre za izmišljene kraje, se pa v teh krajih dogajajo čisto enake stvari, kot v resničnih krajih. Kraji so odeti v skrivnosti, vsak nosi svojo osebno zgodbo, vsi vse vedo, pa nič ne povedo. Stari gozd se spreminja v smetišče, vse nadzirajo droni in varuhi, ki delajo red s pomočjo nasilja in represije. V teh krajih pa živijo tudi ljudje, ki delujejo v dobro skupnosti, povezovalno in se zavedajo, kako pomembno je tudi sobivanje z naravo in njeno ohranjanje. Čeprav se zdi, da so Edo, Oskar in Jara drugačni in osamljeni, jih poveže močno prijateljstvo. Tudi oni začno delovati v dobro skupnosti, borijo se za ohranjanja vsega, kar je v njihovih krajih lepo. Bodo uspeli v boju z droni in varuhi? Lahko prijateljstvo in ljubezen rešita svet? Upanja nikoli ne smemo nikoli izgubiti. Morda pa dobra, čudežna bitja, ki bdijo nekje nad nami poskrbijo, da bo vse lepo in prav. Da bo še kje rastel gozd in ga ne bodo sekali zaradi smetišča. Hkrati pa bodo obstajala varna zavetja, ki bodo mladim ponudila zavetje in možnosti za njihov razvoj. Tako, kot rastejo in se razvijajo drevesa in druge rastline, rastejo in se razvijajo tudi mladi ljudje. Potrebno je le zagotoviti možnosti za njihov razcvet. Tako dreves in rastlin, kot mladih ljudi. Zakaj pa naslov Sneg? Nenavadno? Mogoče pa niti ne, če ste rojeni, ko pada sneg. Kaj nas lahko reši, ko smo na dnu in si ne znamo pomagati? En velik koš ljubezni in prijateljstva.
Objavljeno: 26.12.2023 16:59:46
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:54:47
“‘Tega je ogromno. Bral sem in bral. Včeraj popoldne in skoraj celo noč, pa nisem prišel do konca. Kar feclja se mi. Poglejta! Toliko tipkanih strani! Vse o Samotni lozi, Borštu, studencu s čudežno vodo, o Luninem kotu, srebrnih zvončkih in srebrnicah, o mlaki in povodnem možu v njej … Mogoče pa je zato pljuskalo,’ jima je pomežiknil. ‘O vseh bitjih, ki živijo v gozdu in seveda o tistem glavnem, ki bedi nad vsem. So pa še druge stvari. Razne zgodbe, ki niso tako zelo stare, so pa vse povezane s Samotno lozo. Nekaj stvari je dedi celo sam doživel. Tudi o mestu govori, kako je iz zelene livade nastalo mesto Livada in kako sta z gozdom živela v sožitju. Zmeša se ti od tega, to morata prebrati. Res je lepo.'” (Str. 186-187)