Sonce na balinišču
Veliki svet v mali Luciji
Marko Matičetov je v drobno knjižico Sonce na balinišču zapisal 40 novih kratkih pesmi, ki jih lahko prebirate znova in znova. Včasih so trpke, večkrat hudomušne, nežne, blage, igrive. Govorijo o preprostih, vsakdanjih stvareh, drobnih trenutkih, prebliskih, navdihih, življenjskih modrostih, naravi, soncu, morju, ljudeh, menjavanju letnih časov, spreminjanju, minevanju. Iz malega lucijskega balinišča objemajo svet.
Objavljeno: 18.11.2020 10:44:32
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:42:51
“Kot solinarji.
Ki skrbijo za svoje polje.
Balinarji skrbijo za svoje balinišče.
Ko zmanjka peska, ga nasujejo.
Če je pesek suh, ga zmočijo.
Če je gor jesensko listje, ga pograbijo.
In še kaj je treba postoriti.
(Za zaščito naše dediščine.)
Nekoč so bile v Luciji soline.
Pa so jih (ljudje ali bagri?) zasuli.
Zasuli so morje.
Zasuli so stoletja sonca.
Zasuli so delo in kruh solinarjem.
Samo lucijsko balinišče me še spominja.
Na lucijske soline.”
(str. 37)