Nataša Mrvar

Speči spomini : roman

3,0

(2)

Žanr	biografski roman, družinski roman (tudi rodbinski), spomini
Narodnost	slovenska literatura
Kraj in leto izida	Brežice, 2017
Založba	Primus
Zbirka	Avtorji
Ključne besede	Družina, Sibirija

Število strani

222

7-8 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Poišči podobne knjige... Poišči druge knjige tega avtorja...

Lahkotna

Zahtevna

Nataša Mrvar je upokojena knjižničarka in avtorica nekaj mladinskih del.
Roman Speči spomini je njeno prvo daljše prozno delo za odrasle. Gre za pripoved o sibirskih prednikih pisateljice. Njena babica Katjuša se je namreč zaradi ljubezni do vojaka v prvi svetovni vojni iz rodne Sibirije preselila v Slovenijo. Roman opisuje resnične človeške usode. Osrednja junaka zgodbe sta Sonja Andrejevna in njen stric Georgij, materin brat, ki kasneje postane njen mož. Poleg njiju spoznamo še vrsto drugih oseb, katerih življenjska pot se tako ali drugače preplete z njuno: izvemo življenjsko zgodbo Sonjine matere Maše, pa Georgijeve gospodinje Ane Jegorovne in njenega moža Igorja. Ko govori o šamanu Nikolaju, spoznamo tudi ljudstvo Selkupi, kateremu pripada. Delo slikovito opisuje pravljično arhaičnost, divjo naravo, oddaljene vasi in do podrobnosti zunanjost in notranjost domače hiše. Obenem se nas dotakne krutost tistega časa, brezpogojna ljubezen njenih staršev in obsojanje sovaščanov. Zanimivo branje, pri katerem spoznamo življenje na ruskem podeželju v preteklosti.

Prispeval(a): Gabriela Grlica, Ljudska knjižnica Metlika

Objavljeno: 19.03.2019 15:42:58
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:38:44

“K življenju lahko pristopimo na dva načina, kot žrtev ali kot bojevnik. Sonja se je odločila za tisto drugo. Če takoj ne ugotovimo, kakšno igro se bomo šli, se bo življenje samo začelo igrati z nami. Kako naprej? Kako spet najti ravnotežje med radostjo in bolečino, med dnevom in nočjo? Trden odnos do človeka vzpostavimo šele takrat, ko se vanj poglobimo in ga sprejmemo kot celoto, kot ljubljeno osebo, in ne kot predmet, v katerega vlivamo svoja pričakovanja in hotenja.” (str. 92)