
Spodaj v dolini
Žanr | družinski roman (tudi rodbinski), potopisni roman |
Narodnost | italijanska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2025 |
Založba | UMco |
Prevod |
Jernej Šček |
Ključne besede | Alkoholiki, Italija |
Žanr | družinski roman (tudi rodbinski), potopisni roman |
Narodnost | italijanska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2025 |
Založba | UMco |
Prevod |
Jernej Šček |
Ključne besede | Alkoholiki, Italija |
Po že objavljenih uspešnicah se nam Paolo Cognetti tokrat predstavlja z romanom Spodaj v dolini, ki se za razliko od predhodnih romanov odvija v dolini Valsesia, ob reki Sesii. Zgodbo je tokrat spletel okoli dveh bratov, Luigija in Alfreda, katerima je skupna nenadna smrt očeta in drevesi, ki sta bila posajena ob njunem rojstvu, macesen in jelka. Smrt očeta ju po več letih poveže skupaj, žal ob popivanju in ob govoricah o morilcu psov ob reki. Velik pečat na vse tri moške ima Elisabetta, Luigijeva žena, ki pričakuje svojega prvega otroka. »Ta dolina je zakleta«, zapiše Cognetti in prav ima.
Paola Cognetti (1978) širša javnosti zelo dobro pozna po njegovih predhodnih romanih, v katerih opeva krhkost življenja, silno moč narave in usode. Njegov romaneskni prvenec Osem gorà je doživel filmsko adaptacijo in bil preveden v več kot štirideset jezikov. Spodaj v dolini je že njegova četrta prevedena knjiga v slovenščino, ki je poleg romanov Divji deček, Nikoli na vrh in Volčja sreča izšla pri založbi UMco.
Objavljeno: 08.04.2025 11:05:41
Zadnja sprememba: 08.04.2025 11:05:54
»Majhen košček zemlje, ta njegova dolina, in vendar še ni vse odkril. Spodaj pri nasipu je pustil moža naprej in se razgledal nad kotanjasto krajino topolov in brez, pri okljuku Sesie, kjer je tok nanesel prod. Reka se je v suhi strugi razvejala med otočki in plažami. Pred desetimi leti bi Elisabetto gotovo pripeljal v to naravno kopališče, a za rečno kopanje obstaja pravi čas, ki se, kakor v življenju, kdove zakaj, ne vrne. Potem pride čas otrok, hiš, ki jih je treba odkupiti ali obnoviti, čas prednosti mezdnega dela. Skoraj snega je tu in tam prekrivala bregove, in ravno v njem je Luigi, možu za petami, odkril sledove sveže krvi.«
(str. 48)