Spomin na drevo
Žanr | družinski roman (tudi rodbinski), mladinski roman, problemski roman |
Narodnost | katalonska literatura |
Kraj in leto izida | Hlebce, 2022 |
Založba | Zala |
Ključne besede | Dedki, Demenca, Doživljanje bolezni, Družina, Empatija, Medgeneracijski odnosi, Sočutje, Vnuki |
Bolezen lahko splete najmočnejše vezi
Enajstletni Jan je prvoosebni pripovedovalec zgodbe o svoji družini, ki jo ima nadvse rad in v kateri se dobro počuti, živijo v Barceloni. Pomemben del družine sta tudi babica in dedek, ki stanujeta v majhni hiši v Vilaverdu. Očka, mamica in Jan ju pogosto obiskujejo, tudi poletne počitnice preživljajo tam. Nekega dne pa se stara starša priselita v Janov dom, kar dečka veseli, vendar čuti, da nekaj ni v redu. Temen oblak nad družino je dedkova napredujoča bolezen, demenca. Avtorica čuteče opisuje Janovo doživljanje dedkove bolezni, žalost in tesnobo ob poslabšanju stanja pa tudi srečne trenutke ob skupnih pogovorih, doživljajih, spominih, ki jih obujajo. Srčna in večplastna pripoved o družinskih odnosih, ki jih huda bolezen plemeniti in poglablja v zavedanju, da je čim več ljubeče bližine edino zatočišče pred neizbežnostjo slovesa.
Objavljeno: 09.09.2022 11:43:50
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:50:34
Dedek je bil vedno glasen, tako kot starinske ure, ki so neustavljivo tiktakale. Dokler se niso pokvarile. Zdaj pa nenadoma obmolkne, in če sva sama, začnem govoriti še namesto njega. Če pa sta tam tudi mami ali babi, je tišina tako težka, da moram globoko vdihniti, da me ne zaduši. Vsi trije molčijo, meni pa zmanjkuje zraka. (str. 15)