Sramota

V romanu spremljamo zgodbo Davida Lurieja, profesorja književnosti in komunikologije na univerzi v Cape Townu, dvakrat ločenega davinpetdesetletnika, ki – vsaj tako je sam prepričan – povsem zadovoljno živi v svetu, ki si ga je ustvaril in v katerem se mu ni potrebno preveč spreminjati ali prilagajati. A temu udobnemu prebivanju na višinah njegovega egocentričnega odnosa do okolice sledi padec, ki se z dogodki, ki sledijo, še poglablja. Ko se zaplete v erotično razmerje s svojo študentko, pride do škandala, posledično izgubi službo in se preseli na podeželje, kjer njegova hči vodi kmetijo in pasji hotel. Že se zdi, da je našel kraj, kjer se bo uspešno rehabilitiral po prejšnjem porazu in istočasno tudi poglobil svoj odnos s hčerko, ko pride do brutalnega napada, v katerem njo posilijo in njega poškodujejo. Oba se znajdeta v ekstremni življenjski situaciji, s katero se skušata vsak po svojih močeh spopasti.
Roman je pisan v tretji osebi, vendar dogajanje spremljamo povsem z vidika glavnega junaka.
Ko se odloči za nov začetek pri hčerki Lucy, se David zdi olajšan. A ko zasledujemo odnos med očetom in hčerko, ugotavljamo, da zadeve niso razčiščene. Lucy je upornica, novodobna hipijevka, pripadnica generacije, ki se vrača k naravi. Hči dveh meščanskih intelektualcev paradoksalno živi na kmetiji, posveča se živalim, preživlja se s kmetijskimi proizvodi in živi zelo preprosto življenje v smislu nazaj h koreninam. Na začetku se zdi njun odnos zelo korekten, razpoke se pokažejo kasneje. David želi biti očetovski in zaščitniški, morda se trudi popraviti napake iz preteklosti, ko svoje očetovske vloge ni dobro izpolnil. Lucy se povsem emancipira od vloge hčerke in ne sprejema njegove starševske avtoritete, kar se zelo simbolično vidi v tem, da ga striktno kliče po imenu. V grozovitem napadu na kmetijo, storjenem s strani treh mimoidočih temnopoltih, se zdi, da Lucy ravna nerazumno. Napadalcev ne želi prijaviti, prav tako pa se ne namerava odseliti s kmetije, čeprav grožnja ponovnega napada ni neverjetna. Za Lucy je obstanek na kmetiji vprašanje časti, beg bi ji pomenil poraz, ki bi jo premočno zaznamoval. Čas in kraj dogajanja predstavlja postapatheidska Južna Afrika. David se je po padcu privilegiranega belskega razreda moral soočiti s spremembami v družbi, je človek starega režima, v njem je odraščal in živel ter bil nanj prilagojen, čeprav ga nikakor ne moremo označiti za rasista. Lucy pa je, nasprotno, otrok nove južne Afrike, spoštljiva do druge rase toliko bolj, ker nova generacija v sebi nosi krivdo za grehe očetov. Roman je doživel filmsko adaptacijo z Johnom Malkovichem v glavni vlogi.