Srečanja v Piranu: življenjske pripovedi prebivalcev Pirana

“Zazrite se v stvarnost, ki jo živite. Zgodbe, ki jih boste našli v njej, ne morejo nikoli priti iz knjig. Izhajajo iz pripovedi prič.” Tako je Špela Pahor v uvodu citirala misel iz knjige Ženske, ki tečejo z volkovi, kar je bila pika na i, da se je lotila zbiranja življenjskih pripovedi Pirančanov. Tako je nastala njena etnološka diplomska naloga z naslovom Po poti nekaj življenj – življenjske zgodbe Pirančanov (2006), ki je bila izhodišče za pričujoče delo. Temu sta sledili še dve knjigi: Srečanje v Piranu 2 (2011) in Srečanja v Piranu 3 (2014). Mesto Piran pa je avtorica prikazala skozi življenjske pripovedi njegovih prebivalcev tudi v svojem magistrskem delu (2016).

23 pričevanj, 23 življenjskih usod, 23 intimnih zapisov bralca popelje v skrivnost človeške duševnosti, v unikatnost vsake življenjske zgodbe. Vse skupaj pa tvorijo zanimiv mozaik piranske, predvsem etnološke zgodovine 20. stoletja. Mdr. je veliko povedanega o času 2. svetovne vojne (tudi o obdobju po njej), ko se je iz Pirana izselilo veliko pripadnikov italijanske narodnosti. V prazna stanovanja pa so se naselili ljudje iz drugih koncev Slovenije pa tudi iz bivše Jugoslavije. Tako smo priča bogastvu različnosti (v narodnostnem, poklicnem, socialnem … pogledu), vse zgodbe pa povezuje ljubezen do Pirana. Čeprav brez težav (npr. infrastrukturnih) ni šlo in ne gre, pa je, kot je povedal eden od informatorjev, “Piran tako lep, da vse te težave premagaš.”