Središče sveta

Na platnicah romana Središče sveta piše, naj pozabimo vse, kar smo mislili, da vemo o mladinski literaturi. In res je tako. Središče sveta je roman o odraščanju, družini, prijateljstvu in ljubezni. Teme so sicer običajne za mladinsko literaturo, a so predstavljene s popolnoma drugega zornega kota, kot je to običajno. Sedemnajstletni Phil živi z mamo Glass in sestro Dianne v razpadajoči vili sredi vasi. Ker Glass živi zelo svobodno in ponuja pomoč nesrečnim ženskam sta tudi njena otroka skupaj z njo žrtvi prezira in predsodkov. Živijo odmaknjeno, po svojih pravilih in, z redkimi izjemami, odmaknjeno od ostalih vaščanov. A tudi odnosi med njimi se začnejo krhati. Krhajo pa se zato, ker mora s težkimi bremeni življenja najprej opraviti vsak zase, da potem lahko najdejo spet pot drug do drugega. Glass se še kar obremenjuje, ker je prevarala očeta svojih otrok, Dianinega fanta po nesreči pri življenju ohranjajo samo aparati, Phil pa spozna lepega in skrivnostnega Nicholasa. Vsak izmed njih je tako zaposlen s svojimi notranjim svetom, da živijo drug mimo drugega. Se imajo pa neizmerno radi in tako kot vsak zase živijo zelo svobodno, tudi drug drugemu puščajo svobodo in prostor, ko ga potrebujejo. Na koncu se stvari s pogovorom le razrešijo, pa vseeno moramo kdaj stopiti dva koraka nazaj, da lahko naredimo potem korak naprej. Zelo pomembno vlogo v romanu ima tudi Philova prijateljica Kat. Mogoče bi morali večkrat pomisliti, da če je nekdo bolj tih, to še ne pomeni, da se v njegovem življenju nič ne dogaja. Mogoče se dogaja veliko več, kot si sploh lahko predstavljamo. Neverjetna knjiga z neverjetnimi glavnimi junaki, ki upajo uživati življenje v vsej svoji polnosti. In ja, pride dan, ko vsi spoznamo, tako kot Phil, da je vsaka ljubezen sebična. Sebična v dobrem in slabem pomenu te besede. Ljubezen je, ali pa je ni, nekdo nas ima rad, ali pa ne. Težko se sprijaznimo s tem, da na to, ali nas ima kdo rad ali ne, nimamo nobenega vpliva. Če bi se s tem zmogli sprijazniti, bi nam bilo v življenju marsikdaj veliko lažje. Včasih pa pomaga, če se ovijemo v zaščitni plašč knjig in se iztrgamo resničnosti.