Žanrfantastični roman, mladinski roman
Narodnostliteratura ZDA
Kraj in leto izidaLjubljana, 2010
Založba
Prevod Radojka Manfreda Modic
Ključne besede Fantastika, Volkodlaki
Število strani

398

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

13-14 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Prvi del trilogije Volkovi iz Mercy Fallsa

Volkovi iz gozdov Mercy Fallsa niso navadni volkovi, ampak so volkodlaki. Občasno razširjajo svoj trop tako, da obgrizejo kakšnega človeka in nekega hladnega zimskega dne napadejo komaj enajstletno deklico Grace Brisbane. Vendar je Grace posebna. Ona se po napadu ne spremeni. Ostane človek. Kljub temu, da jo volkovi neznansko privlačijo. V prvem delu trilogije spremljamo sedaj sedemnajstletno gimnazijko Grace, ki z odtujenimi starši živi običajno najstniško življenje. Dokler nekega dne na hišni verandi ne najde ranjenega Sama, ki živi dvojno življenje. Pozimi kot volk, ki že leta tiho opazuje deklico, ki jo je nekoč rešil in v toplejšem delu leta kot knjigarnar, ki ne zbere dovolj poguma, da bi jo ogovoril. Med njima se splete posebna vez in postaneta nerazdružljiva, vendar so Samovi dnevi v človeški podobi omejeni. Naslednje pomladi zanj v knjigarni ne bo več. Lahko ljubezen premaga prekletstvo?
Srhu (2009), ki je bil nominiran za številne literarne nagrade, sledita še romana Nemir (2010) in Večnost (2011). Nekaj let kasneje je avtorica dodala še četrto knjigo: Sinner (2014). Maggie Stiefvater (1981) piše predvsem za mladino.

Ni mi spustil prstov in nisem jih izvlekla, čeprav je bilo težko razmišljati, ko sta se dotikali najini koži. »Kje pa si bil prej?«
»Kaj sem bil prej,« me je popravil. »Prej sem bil…«
Sam je počakal. Hotel je, da bi dokončala jaz. Glasno priznanje je bilo težje, kot sem mislila, pa čeprav ne bi smelo biti.
»Prej si bil volk,« sem šepnila. »Zakaj si tu?«
»Ker so me ustrelili,« je rekel vedro.
»Ampak takšen.« Pokazala sem na njegovo telo, tako očitno človeško pod neumno bolnišnično haljo.
Pomežiknil je. »Aha. Ker je pomlad. Ker je toplo. Ko je toplo, postanem jaz. Postanem Sam.«
Končno sem povlekla roko k sebi, zaprla oči in poskušala za hip zbrati vso svojo zdravo pamet, ki mi je še ostala. Ko sem odprla oči in spregovorila, sem rekla nekaj najbolj banalnega: »Saj ni pomlad. September je.«
Ne morem se pohvaliti, da bi človeku zlahka prebrala na obrazu, kaj mu gre po glavi, vendar se mi je zazdelo, da sem v njegovih očeh, preden so se zjasnile, ujela odsev zaskrbljenosti. »To ni dobro,« je pripomnil. »Te lahko prosim za uslugo?« (Str. 72-73)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Srh.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 114
Komentarji: 0
Število ocen: 3
Želi prebrati: 3
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 5

Morda vam bo všeč tudi

Dela avtorja

Dobrodošli

Namestite aplikacijo
×