Stebri zemlje : prva knjiga trilogije Kingsbridge
Žanr | zgodovinski roman |
Narodnost | angleška literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2017 |
Založba | Mladinska knjiga |
Prevod |
Uroš Kalčič |
Ključne besede | Gradnja, Katedrala, Meništvo, Srednji vek |
Epska zgodovinska saga, ki jo boste zagotovo prebrali do konca.
Stebri zemlje nas vodijo v zgodovinsko sago o mestu Kingsbridge, ki se je skozi stoletja iz majhne vasice razvil v pomembno mesto. Odvijajo se v 12. stoletju, v srednjeveški Angliji, ko zaradi smrti angleškega prestolonaslednika divja vojna za kraljevi prestol. Gre za zgodovinski roman o najbolj plemenitih in najbolj nizkotnih človeških vzgibih, o neminljivi ljubezni in gorečem sovraštvu, o junaštvu in strahopetnosti, o odpuščanju in maščevanju. Avtor, znan tudi po priljubljenih kriminalnih romanih, pravi, da ni želel napisati “težke” knjige, ampak “zgodbo, polno prigod in živopisnih likov, stremuških, sprijenih, poltenih, junaških in bistroumnih.” Srčika najuspešnejšega Follettovega romana je gradnja katedrale in z njo so tesno povezana življenja in usode njegovih junakov. V negotovih časih se prepletejo zgodbe ljudi, ki jih združi nastajujoča katedrala: meniha Phillipa, gonilne sile gradnje, zidarja Toma, ki lahko z delom končno nahrani svojo družino, Aliene, ki se po grozljivi izkušnji pogumno postavlja na noge, in ostalih. Gradnja katedrale je boj med dobrim in zlim, med tistimi, ki vsemu slabemu navkljub, pogumno, z nezlomljivo voljo gradijo, ter tistimi, ki zaradi nizkotnih in sebičnih nagibov rušijo. In razplet je negotov.
Objavljeno: 18.07.2018 13:25:25
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:37:11
Volovska vprega se je ustavila pod vislicami. Šerifov sluga je splezal na voz z zanko v roki. Jetnik se je začel otepati. Dečki so navdušeno vriskali – bili bi razočarani, če bi ostal miren. Možakovo gibanje so omejevale vrvi, ki so mu vezale zapestja in gležnje, vendar je suval z glavo levo in desno, izogibajoč se zanki. Čez kak trenutek je sluga, pravi orjak, stopil nazaj in sunil ujetnika v želodec. Možu je vzelo sapo, zvil se je v dve gubi in sluga mu je brž nataknil zanko čez glavo ter zadrgnil vozel. Potem je skočil iz voza, napel vrv in njen drugi konec privezal za kljuko v podnožju vislic.
To je bil prelomen trenutek. Če bi se jetnik zdaj še naprej otepal, bi samo prej umrl.
Vojščaka sta jetniku razvezala noge in ga pustila, da je stal sam na vozu, z rokami, zvezanimi za hrbtom. Množico je zagrnila tišina.(str. 21)