Stekleni meč
Žanr | fantastični roman |
Narodnost | literatura ZDA |
Kraj in leto izida | Tržič, 2020 |
Založba | Učila International |
Prevod |
Marko Bogataj |
Ključne besede | Dekleta, Dobro in zlo, Fantastika, Nadnaravno, Uporništvo, V mladinskem leposlovju, Vojna |
Victoria Aveyard je tridesetletna ameriška pisateljica, ki je napisala čudovit mladinski fantazijski roman Rdeča kraljica. Stekleni meč je nadaljevanje čudovitega mladinskega fantazijskega romana Rdeča kraljica. Svet je še vedno razdeljen na rdečo in srebrno kri. Mare Barlow nadaljuje svoj boj na strani rdečih. Predvsem je vprašanje, komu lahko zaupa? Srebrni kralj je mrtev, mrtva je tudi kraljica, na kraljevem mestu pa je njegov sin Maven, bivši zaročenec Mare in brat Cala, ki se je kljub srebrni krvi odločil, da bo pomagal rdečim. Mare je na lovu za rdečimi osebnostmi s posebnimi sposobnostmi, torej takimi, kot je sama. Imenujejo so novokrvni. Vsak ima neko drugo sposobnost in Mare upa, da bodo okrepljeni z nepredvidljivimi sposobnostmi kos srebrnim. Bodo res? Kako se bo na vse skupaj odzval Maven s svojimi srebrnimi? Najprej je potrebno poiskati novokrvne. Išče pa jih tudi kralj Maven. Vsak jih najde nekaj, Mare se odloči, da bo rešila srebrne in novokrvne, ki jih je zajel kralj Maven. Boji so hudi, spletke se nadaljujejo. Tudi mi se vsak dan sprašujemo, komu lahko zaupamo, če sploh komu? Nam bo sploh kdo pomagal, ko bomo potrebovali pomoč? Kdo se je pripravljen boriti za skupno dobro in kdo bo ščitil samo sebe? Smo lahko prepričani, da nam bodo najbližji v težkih trenutkih stali ob strani? Lahko zaupamo samo sebi? Kaže, da je Mare izgubila bitko z Mavenom. Kaže, da se bo podredila Mavenu za skupno dobro. Pa se bo res? Je bitka res izgubljena? Nestrpno čakamo na nadaljevanje v slovenščini, v angleščini so nam nadaljnji deli že na voljo. Zanimivo in napeto branje.
Objavljeno: 24.07.2020 20:19:55
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:42:11
“Moje verige so prosojne, verjetno so plastične ali iz diamantnega stekla. Vežejo mi zapestja in gležnje, pretesno, da bi mi bilo udobno, a dovolj ohlapno, da kri lahko kroži. Ostri okovi, ki se mi drgnejo ob občutljivo meso, so najhujši del. Iz starih ran mezi kri. Rdeča je v ostrem nasprotju z mojo belo obleko. Nikomur se je ne ljubi obrisati. Zdaj, ko Maven ne more več skrivati, kaj sem, jo mora pokazati svetu. Že kuje nečedne načrte. Verige žvenketajo in spoznam, da sem v oklepnem vozilu, ki se premika. Verjetno je namenjeno prevozu zapornikov, saj nima oken in v steno so vdelani obroči. Na enega teh obročev je pritrjena moja veriga, ki nalahno niha.” (str. 377-378)