Stekleni plameni

Gre za zgodbo Marjetice ali Daisy, katere mama je odvisna od alkohola. Zato Marjetica hitro odraste, skrbi za stanovanje in mlajšo sestrico Iris, ki jo ima neznansko rada. Kasneje tudi sama zapade v različne omame, na koncu poizkusi tudi s heroinom. Družba v kateri se je znašla in neobvladljive razmere doma, naredijo svoje. Med drugim sta se starša tudi ločila in oče si je na Kitajskem ustvaril novo družino, kar hudo boli tako mamo, kot Marjetico. Zgodbo pripoveduje na eni strani Marjetica in na drugi strani teta Anka, soseda, ki ji vedno in povsod, ne glede na vse, stoji ob strani. Tako sta nam predstavljeni dve plati zgodbe. Marjetičina pripoved je prepletena tudi z njenimi dnevniškimi zapiski, ki nam odkrivajo delčke zgodbe za nazaj. Teta Anka in njen način življenja se popolnoma razlikujeta od kaotičnih razmer, ki vladajo pri Marjetici doma. Pri Marjetici doma je vedno burno, soseda Anka pa živi umirjeno in enolično življenje z velikim občutkom za soljudi. Ravno njena empatija in pristen človeški stik rešita Marjetico pred slabo družbo, odvisnostjo ter ji pomagata zagledati luč na koncu predora. Marjetičin prijatelj Ferdo celo sosedi Anki reče, da ne pozna odraslega, ki bi se tako kulsko spopadel s celo zadevo, kot se je ona. Marjetica ne obupa tudi zaradi želje, da bi postala steklo pihalka, kot njena teta Gabrijela. Strast do nečesa je edino, kar nas v težkih trenutkih potegne nazaj v življenje. Nekaj, za kar se nam vendarle zdi vredno živeti in kar nas notranje izpopolnjuje. Ferda je pred propadom rešila strast do zgodovine. Kot je v spremni besedi napisal Gašper Troha, imajo stekleni plameni več pomenov: stekleni pogledi njene alkoholizirane mame, steklo kot metafora za molk in tišino med družinskimi člani, plameni ognja nad katerim se oblikuje steklo in pomenijo zmožnost ustvariti nekaj iz nič. Predvsem v knjigi pretrese odnos tete Anke do Marjetice. Nad Marjetice nikoli ne obsoja, jo posluša in vedno skuša razumeti zakaj kaj počne. Ker jo posluša, ve za njeno strast, ki jo vrne nazaj v življenje. Nikoli ne smemo nad nikomer obupati in ga obsojati, ker ne vemo, kje tičijo razlogi za njegova ravnanja.. Poučno za starše, ki ne vedo, kako s svojimi najstniki.