Stopinja v skali

Sabina Koželj Horvat je v slovenskem prostoru najbolj poznana po odlični otroški trilogiji o Ogenjčku (prvi del je Ogenjček išče ognjišče), ki je pri Celjski Mohorjevi družbi izšla v letih 2000-2002.
Pričujoče delo je v osnovi fantastični roman (to je samo ena od možnih oznak), namenjen tako mladini kot tudi odraslim. Gre za dragoceno domoznansko delo, v katerem se prepletata pestra zgodovina in sedanjost Zagradca ter njegove okolice v občini Ivančna Gorica, ki tudi sicer slovi po zelo bogati kulturni zgodovini.

Glavni junak romana je pravzaprav reka Krka, ki je odločilno zaznamovala življenje
ob njej. Vsebina dela je apokaliptična (in glede na sedanji čas pomenljivo aktualna), snov zajema tudi iz svetopisemskega Razodetja.

Negativne duhovne sile želijo zavladati svetu in mreža zla se spoji okrog vse zemlje, na koncu okrog Zagradca. Vladarji teme zaprejo svetnike in pretoki milosti usahnejo. Situacijo lahko reši le pritajena nebeška sila v človeški podobi: nadangel Gabrijel in devica Marija, ki je po legendi stopila na zemljo v času kuge in blizu Zagradca v kamnu pustila odtis svojega stopala (ta kamen v resnici obstaja), kot zavezo, da se črna smrt več ne ponovi. V romaneskno dogajanje so vpleteni predvsem odraščajoči mladi: Veronika, ki izgine neznano kam, vanjo zaljubljena Simon in Sebastijan, pa tudi svet krških povodnih mož, ki so v teku stoletij rešili že marsikaterega utopljenega tako, da je z njimi zaživel v podvodni palači. Med njimi je celo Josip Jurčič, ki še čaka na svojo veliko ljubezen.
Na drugi strani pa padli angeli kujejo svoj načrt, v katerega je vključena stopinja v skali. Izkaže se, da je to izstopna točka za Luciferja in odpre jo lahko samo otrok. Tako se začne lov na fanta, ki bo s svojo svobodno odločitvijo zaznamoval usodo sveta.
Roman, ki se bere kot kriminalka, je stkan iz izredno bogate in večplastne pripovedne freske, ki jo tvorijo suhokrajinska zgodovina (npr. železarstvo v teh krajih), krščanstvo, mitologija, naravne danosti z dolenjsko lepotico Krko na čelu in tudi aktualna sedanjost. V zgodbi tako nastopa sedanji zagraški župnik, saj je roman nastal ob 230-letnici tamkajšnje župnije.
Delo odlikujejo berljivost, razgiban slog, jezikovna in fabulativna spretnost ter igrivost, humor, najbolj pa izstopa bogato besedišče: predvsem mojstrsko oblikovane skovanke (npr. imena padlih angelov in podvodnih mož) in “podvodščina”, ki prepriča s svojimi inovativnimi izrazi.
Roman, ki ga dodatno popestrijo zanimive ilustracije Anke Švigelj Koželj, je svojevrsten literarni spomenik Zagradcu in njegovi okolici ter je lahko vzor in spodbuda marsikateremu besednemu ustvarjalcu, da na podoben način izriše kulturno zgodovino svojih krajev.