Strogo zaupno na Irskem
Žanr | potopis |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2001 |
Založba | Debora |
Ilustracije |
Dušan Kastelic |
Ključne besede | Irci |
Leta 1995 je avtor skupaj z ženo obiskal Irsko in rodil se je zanimiv potopis po deželi piva, Ire, lepe narave …
Pripoved, ki jo dopolnjujejo hudomušne ilustracije Dušana Kastelica, bralca popelje skozi običaje, zgodovino in ostale posebnosti “zelenega otoka” … Vse to skozi humorno optiko natančnega in razgledanega opazovalca, kakršen Branko Gradišnik nedvomno je.
Ne manjka tudi primerjav Ircev in Slovencev, avtor se dotakne tudi irske prehrane, vere, vremena …
Skratka, potopis za bralne sladokusce, poln jezikovnih domislic in vragolij.
Objavljeno: 29.06.2016 14:26:16
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:30:34
Razlogi za jezikovno razlikovanje med našim in angleškim jutrom so po mojem sicer razredne narave. Angleška nacija se je delila v razrede in ti so vstajali ob različnih urah dneva. Plemstvo je poležuhavalo tudi do poldneva, delavci industrijske revolucije so se vzdigovali že ob štirih, rezervna delovna armada pa tako in tako ni imela kje spati. “Jutro” kot pojem, ki opredeljuje čas dramljenja, pretegovanja, vstajanja in zajtrkovanja, je pri nas torej raztegnjeno tako, da zajame vse razrede. Slovenci pa so vstajali zgodaj, saj niso imeli svoje elite. Še delomrzneži so se morali vzdigniti pred deveto, ker so jih drugi Slovenci brezobzirno pometali iz postelj.
(str. 39)