Strta ženska
Žanr | monološki roman, novela |
Narodnost | francoska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2023 |
Založba | Književno društvo Hiša poezije |
Zbirka |
Ginko |
Prevod |
Ivanka Sket |
Ključne besede | Družina, Feminizem, Identiteta, Ljubezenski trikotnik, Materinstvo, prevara, Samota |
O zavrženosti
Novela oziroma kratki roman pisateljice in filozofinje Simone de Beauvoir iz leta 1967 je sestavljen iz dnevniških zapisov glavne protagonistke po imenu Monique. Monique je popolnoma predana družini, predvsem pa možu Mauriceu. Ker jo je življenje z njim in hčerama tako zelo izpolnjevalo, se je odpovedala karieri oziroma nasploh lastnemu življenju. Po odhodu mlajše hčerke v ZDA in poroki starejše hčerke se v njenem življenju pojavijo prve razpoke, ki se začnejo nato z vrtoglavo hitrostjo poglabljati, saj ji Maurice prizna, da ima že nekaj časa razmerje z Noëllie. Monique se bori s svojimi občutki in se trudi ostati z nogami trdno na tleh, saj je prepričana, da je moževo razmerje zgolj bežnega značaja oziroma posledica krize srednjih let. Po pomoč se zateče k prijateljicam in znankam, ki ji sicer prigovarjajo, naj se ne preda, vendar ima Monique vedno bolj občutek, da ji nekaj prikrivajo. Maurice živi dve vzporedni življenji, Monique se skuša prilagoditi in zamotiti, vendar vedno težje brzda ljubosumje in prikriva razočaranje, ki naposled preraste v obup. Ko se Maurice odseli, se zave, da je njenega nekdanjega življenja nepreklicno konec. Dogajanje je zapisano v prvi osebi, v obliki dnevnika, zato dobimo med branjem globok vpogled v misli in občutke glavne protagonistke. Skupaj z njo preizprašujemo njeno preteklost in njene odločitve, v katerih išče razloge (in krivdo) za to, da se je znašla v trenutni situaciji. Zdi se, da jo najbolj boli dejstvo, da se je Maurice zaljubil v žensko, ki pravzaprav predstavlja vse tisto, kar sta od nekdaj prezirala. Delo tudi po več kot petdesetih letih od nastanka odpira zelo aktualne teme – tako o vlogi oziroma vlogah ženske v družbi kot tudi o svobodi, ki jo velikokrat občutimo kot breme in se ji odrekamo na račun (navideznega) udobja.
Objavljeno: 29.12.2023 18:15:17
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:54:48
Da, mlada študentka, s katero se je Maurice poročil in ki se je navduševala nad dogodki, idejami, knjigami, je bila povsem drugačna od današnje ženske, katere svet je obstal med štirimi stenami. Res sem stremela k temu, da bi med štiri stene zaprla tudi Mauricea. Mislila sem, da mu dom zadošča in da ga imam vsega zase. Vse skupaj sem vzela kot nekaj, kar mi je dano: to ga je moralo jeziti, njega, ki se spreminja in ki mu ni nič samoumevno. Jeza pa je nekaj, kar se ne odpušča zlahka. (str. 100)