| Žanr | avtobiografski roman |
| Narodnost | slovenska literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2025 |
| Založba | Buča |
| Spremna beseda |
Hana Gaber |
| Ključne besede | 20. stoletje, Humor, Književnost in umetnost, Potovanja, Spomini |
Prijetno branje iskrivo popisanih anekdot, ki jih je avtorica doživljala s prijatelji ali družino. Bralca nevsiljivo popelje po različnih delih sveta, ki so jo zaznamovali, beremo lahko o pripetljajih, ki so se ji zgodili v Kuvajtu, Jeruzalemu, New Yorku, Parizu, Madridu, Moskvi, na Dunaju, v Amsterdamu, Berlinu, Londonu, Trstu, Kasslu, Benetkah, in tudi pri nas, v Škofji Loki, Radovljici in Ljubljani. Svetovljanka, s svojo razgledanostjo in načitanostjo, kot iz rokava niza drobne zanimivosti, ki zaokrožijo in dodatno osmislijo njeno osebno doživljanje trenutka. Iz napisanega veje toplina, modrost in ljubezen do življenja, poudarjeno pa je tudi veselje do kulture, jezikov, mode in umetnosti.
Na koncu knjige je navedeno imensko kazalo vseh omenjenih imen, ki pa jih ni malo, med drugim Dragan Živadinov, Viljem Osvajalec pa Puškin, Picasso, Marie Antoinette ter avtoričini osebni znanci.
To je njena druga knjiga spominov, v prvencu Svet, kot iz škatlice vzeti prevladujejo spomini na njeno mladost v Prekmurju.
Objavljeno: 18.04.2025 12:15:25
Zadnja sprememba: 18.04.2025 12:16:52
Amsterdam
V amsterdamskem pristanišču pojejo, spijo, umirajo, jejo, plešejo in pijejo mornarji. Pijejo na zdravje amsterdamskih prostitutk in prostitutk iz Hamburga in tudi prostitutk od drugod. In pijejo na zdravje dam, ki jim dajejo svoja telesa. Jacques Brel je znal tako lepo zapeti o vsem naštetem. Melodijo si je malce sposodil pri Angležih, saj zelo spominja na Greensleeves.
Greensleeves pa je stara angleška ljudska pesem, ki sega še v elizabetinsko dobo. Legenda pravi, da naj bi pesem uglasbil Henrik VIII. za svojo ljubico, pozneje ženo z glavo in še pozneje ženo brez nje, Anne Boleyn. Toda ob vseh državniških poslih, kregih s papežem, igranjem tenisa in obglavljanjem žena, je to malo verjetno. Nekako bolj verjetno pa je, da je bila Lady Green Sleeves promiskuitetna mlada ženska, morda celo prostitutka. V tistem času je imela beseda zelena spolno konotacijo, predvsem v besedni zvezi zelena obleka, ki se je nanašala na madeže trave na ženski obleki zaradi “prijetnih uric” na prostem. Locos amoenus, ljubi kraj je torej zelena trava. In ker Jacques Brel poje o damah, ki dajejo telesa za zlat denar, je izbor melodije smisln.
(str. 76)
