Sveža voda za rože

Sveža voda za rože je roman francoske pisateljice Valérie Perrin, sicer tudi scenaristke in fotografinje, ki jo v slovenščini prebiramo prvič, po zaslugi odličnega prevoda Mimi Podkrižnik Tukarić. Pritegne nas že privlačna zunanja podoba in tudi zanimiv naslov, ko pa odpremo zajetno knjigo, nas osvoji z uvodnimi stranmi in nato vzdržuje naše navdušenje vse do konca. Prepriča z izdelanimi značaji oseb, zbuja celo paleto čustev, poskrbi za napetost tudi z drobci kriminalnega žanra, skratka gre za pravo bralno poslastico.

Spremljamo večinoma prvoosebno pripoved Violette Toussaint, ki se bo zagotovo vpisala med nepozabne ženske literarne like. Čuvajka pokopališča v majhnem francoskem kraju, oblečena v zimo – temna oblačila, pod katero nosi poletje – barve, s posebno nežnostjo in empatijo skrbi za grobove, skrbno zapisuje vse pogrebe in nagovore. V svojem domu ob sodelavcih, s katerimi je v prisrčnih prijateljskih odnosih, sprejema tudi druge obiskovalce, posluša njihove izpovedi, zgodbe pokojnih se tako prepletajo z zgodbami tistimi, ki ostajajo in negujejo spomine.

Nekega dne jo obišče Julien Seul, policijski komisar, da bi izpolnil skrivnostno poslednjo željo svoje matere, to je biti pokopana ob neznanem moškem. Violett in Juliena poveže ljubezenska zgodba iz preteklosti. V minuli čas se venomer vrača tudi Violettina pripoved, spoznamo jo kot siroto ob rojstvu, otroštvo je prebila v rejniških družinah, nato se je kot mlado dekle poročila s privlačnim, a nestanovitnim Philippom Toussaintom. Čaka jo bridka preizkušnja, ki za sabo pušča popolno opustošenje, vendar ji življenje ponudi novo priložnost. Vsako poglavje se prične z epitafom, kar sovpada s tematiko minljivosti in žalovanja, hkrati pa izredno leposlovno delo izpoveduje hvalnico optimizmu in vitalnosti ter odkrivanju sreče v lepoti sveta in majhnih vsakdanjih stvareh.