Svila

“Natančneje, Harvé Joncour je kupoval in prodajal sviloprejke takrat, ko so gosenice sviloprejk šele drobna jajčeca, siva ali rumena, negibna in na videz mrtva. V dlani ene same roke jih je bilo mogoče držati na tisoče.
»Temu se pravi nositi bogastvo v rokah.«
Prve dni maja so se jajčeca odprla in iz njih so na prostost zlezle ličinke, ki so se po tridesetih dneh brezumnega hranjenja z murvinim listjem spet skrbno zapredle v kokon, iz tega pa so po dveh tednih nepreklicno ušle v življenje in za sabo pustile zapuščino, ki je v nitih surove svile merila tisoč metrov ter bila v denarju vredna čedne vsote francoskih frankov: seveda pod pogojem, da je vse potekalo tako, kot mora, in, tako kot v primeru Hervéja Joncourja, v eni od pokrajin francoskega juga.” (str.8)

(str. 24)