| Žanr | psihološki roman |
| Narodnost | italijanska literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2025 |
| Založba | KUD Sodobnost International |
| Zbirka |
Horizont |
| Prevod |
Vasja Bratina |
| Spremna beseda |
Cesare Garboli Italo Calvino |
| Ključne besede | 21. stoletje, Družinsko nasilje, Nasilje nad ženskami, Nezvestoba, Prevare, Zakonsko življenje |
Ustrelila sem ga med oči.
S temi besedami se začne roman Tako je bilo italijanske pisateljice, novinarke in urednice Natalie Ginzburg (1916-1991), ki so ga kritiki ob izidu označili za brezkompromisno krut in srhljiv literarni krik vseh nesrečnih, ponižanih in zatiranih žensk. Tudi sama pisateljica je priznala, da je med pisanjem romana v sebi čutilo jezo, vendar ni imela ne volje ne moči, da bi koga oklofutala, prebičala ali ustrelila. Toda Tako je bilo ni radikalen ali jezen roman, saj ga po uvodnem dejanju umora zaznamuje precej melanholičen in pesimističen ton, ki spremlja izpoved glavne junakinje in njenega dolgoletnega spopadanja z zakonskimi težavami in bremeni materinstva. Izčrpanost, ljubosumje, izdaje, moževi skoki čez plot, depresija in živčni zlomi predstavljajo vsakdan osrednjega lika, ki se v zadnjem dejanju obupa zateče k nasilju. Tako je bilo ne poveličuje dejanj glavne junakinje, hkrati pa ga tudi ne obsoja; pred bralca zgolj postavi srhljiv portret življenja, ki je tudi danes žal še kako poznan marsikateri ženski.
Objavljeno: 10.03.2025 12:35:37
Zadnja sprememba: 10.03.2025 12:35:37
Hčerka me je zelo zaposlovala. Ko je shodila, sem bila ves čas za njo in pazila, da se ji ne bi kaj zgodilo. Če sem jo pustila samo, pa čeprav le za hip, je takoj začela jokati, zato sem jo jemala s sabo tudi na stranišče. Bila je zelo nagajiva, muhasta in neješča. Le če sem jo zamotila z igranjem, sem jo lahko pitala po žličkah. Med hojo se je opirala na stole ter se igrala z mačkom in mojo košarico za pletenje, jaz pa sem s skodelico hodila za njo in čakala, da bo odprla usta in ji bom lahko dala žličko.
(str. 53)
