Tam tam
Žanr | družbeni roman, družbenokritični roman |
Narodnost | literatura ZDA |
Kraj in leto izida | Maribor, 2019 |
Založba | Hiša knjig, Založba KMŠ |
Prevod |
Ljubica Karim Rodošek |
Ključne besede | Indijanci |
"Ljudje so ujeti v zgodovino in zgodovina je ujeta vanje."
Navdih za roman Tam tam, prejemnika številnih literarnih nagrad in enega finalistov za Pulitzerjevo nagrado v letu 2019, je Tommy Orange našel v svojih koreninah, ki se napajajo iz bogate, a tragične zgodovine njegovih prednikov. Delo je zbir doslej še nepovedanih zgodb urbanih Indijancev in izpoveduje stisko potomcev plemen, ki so poseljevala ameriško celino pred kolonizacijo novega sveta. V stoletjih, v katerih je bel človek gradil državo, so se življenja skupnosti domorodcev razkrajala in se sčasoma pretopila v tragično resničnost sodobnih protagonistov romana. Tam tam upoveduje, kako vidijo sami sebe,kaj postajajo, kam potujejo in kaj pomeni biti Indijanec. Tommy Orange skozi zgodbe otrok z negotovo prihodnostjo, samohranilk brez možnosti izbire, deložiranih v rezervate, generacij razbitih in nasilno asimiliranih družin, ki z alkoholom mehčajo svoj vsakdan, ubesedi dejanskost tega, kar se je zgodilo njegovim ljudem. Upre se stereotipom, ki gradijo njihovo navidezno podobo, in razmišlja o tem, kako se tragična minulost odraža na sodobnih pripadnikih indijanskega naroda. Pisanje razkriva zgodbo o pozabljeni identiteti in izgubljenem občutku pripadnosti ameriških staroselcev, ki mu doslej ni še nihče prisluhnil.
Objavljeno: 02.03.2020 17:13:42
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:40:28
Ko so prvič prišli nad nas s svojimi kroglami, se nismo nehali premikati, četudi so se krogle premikale dvakrat hitreje kot zvok naših krikov, in četudi sta njihovi vročina in hitrost predrli našo kožo, razcefrali naše kosti, lobanje, predrli naša srca, smo šli naprej, tudi ko smo videli, da so zaradi krogel naša telesa poletavala skozi zrak kot zastave, kot množica zastav in zgradb, ki so se dvignile namesto tistega, kar je prej bila ta dežela, ki smo jo poznali. Krogle so bile slutnje, duhovi iz sanj o trdi, hitri prihodnosti. Krogle so se premikale naprej, potem ko so prešle skozi nas, postale so obljuba tistega, kar prihaja, hitrost in ubijanje, trde, hitre linije meja in zgradb. Vzeli so vse in to zmleli v prah, ki je bil fin kot smodnik, s puškami so zmagoslavno streljali v zrak in brezdomci so zbežali v ničevost zgodovine, ki je bila napačno zapisana in katere namen je bil pozabiti. Zablodele krogle in posledice celo zdaj pristajajo na naših nič hudega slutečih telesih.
(str. 14, 15)