Tanek led: tretji primer inšpektorja Vrenka
Žanr | kriminalni roman |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2009 |
Založba | Sanje |
Zbirka |
Sanje. Detektivski roman |
Ključne besede | Gimnazije, Kriminalistične preiskave, Kriminalna psihologija, Profesorji, Umori |
Kaj pa, če ... ?
Tretji primer, ki ga razrešuje višji kriminalistični inšpektor Vrenko s svojo ekipo, se začne s predzgodbo. Na novoletni zabavi kolektiva gimnazije se ena izmed profesoric za trenutek spozabi s sodelavcem. Še isti večer jo drugi sodelavec posili. Bralec je v hipu postavljen v središče temačnega dogajanja, ki svoje nadaljevanje dobi dve leti kasneje v idiličnem penzionu na Pohorju. Zgodi se prometna nesreča, v kateri ena oseba umre. Je bil res zgolj slučaj? Martin Vrenko, njegov natančni in dosledni pomočnik Marko Breznik in višja kriminalistka Ivana se dogodka lotijo z vso resnostjo. Toda nova umora jih zmedeta in zavedeta. Osumljencev je veliko, kot se za dobro kriminalko pač spodobi. Ob tem se v dogajanje nevede zapleteta še mladoletni zlikovec in njegova mama, ki znata delovati z roko v roki. Sledi zato vodijo v eno smer, dokler Vrenko s svojo pronicljivostjo in psihološkim znanjem, ter s pomočjo povsem nedolžnega namiga ne ugotovi, da je zašel. Ko zadevo obrne na glavo, razkrije storilca z na videz najmočnejšim alibijem. Roman se konča s podrobno psihološko analizo osebe, ki je sposobna zagrešiti zločin in okoliščin, ki so temu dejanju botrovale. Kdor je spremljal televizijsko nadaljevanko in še ni bral romanov, naj jih kar prebere, saj je znano, da se v filmu marsikatera podrobnost rada izgubi. Seveda pa nikakor ni nujno branje zgolj zaradi nadaljevanke, zaradi katere so prve tri primere inšpektorja Vrenka knjižno ponatisnili pri založbi Pivec.
Objavljeno: 30.12.2020 14:33:54
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:43:45
Ivana Premk in Marko Breznik sta svojega nadrejenega, na trenutke čudaškega višjega kriminalističnega inšpektorja Martina Vrenka, poznala že precej časa, zato sta zagotovo vedela, da nima epilepsije. Niti tiste nežnejše oblike, imenovane petit mal, ki človeku ne speni ust in ga ne meče po tleh, ampak povzroči le, da postane ob napadu za trenutek odsoten, kot da bi se nekam zagledal, spominska luknja po napadu pa je tako majhna, da se je revež večinoma sploh ne zaveda. Ne, Martin Vrenko je moral nekaj uvideti. Nekaj v zvezi s primerom, ki jih muči. Nekaj v povezavi z zadnjo pripombo, z Breznikovo izjavo, da je lahko tudi ravno obratno. Na nekaj so gledali narobe. Nekaj so si razlagali narobe oziroma videli kot v ogledalu, kot varljivo zrcalno podobo. Ki vedno laže. Če pred ogledalom dvigneš desno roko, je pomislil Marko Breznik, podoba v ogledalu dvigne levo. Če pomežikneš z levim očesom, ti odzdravi z desnim.
Str. 182