Taniosova pečina : roman
Žanr | zgodovinski roman |
Narodnost | francoska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2010 |
Založba | Družba Piano |
Prevod |
Mojca Schlamberger Brezar |
Ključne besede | Legende, miti, Zgodovina |
Moč skrivnostnega libanonskega dečka
V romanu Taniosova pečina francoskega pisatelja libanonskega porekla spoznamo zgodbo dečka Taniosa, rojenega v tridesetih letih devetnajstega stoletja v libanonski krščanski vasi Kfarjabda. Okoli njega je lebdela legenda, da je nekega dne splezal na pečino in čudežno izginil, po njem pa je pečina dobila ime, Taniosova pečina. Dečkovo življenje ni bilo srečno, govorilo se je celo, da je nezakonski sin šejka, s čimer je v svoje okolje prinašal nemir in skrivnosti. Prvoosebni pripovedovalec tako skuša odkriti ter razvozlati uganko in legendo okoli dečkovega življenja. Razpre se nam Taniosova usoda, sestavljena iz devetih postaj življenja, od rojstva preko šolanja in vse do njegovega izginotja. Vso zgodbo Maalouf opre na širše zgodovinsko ozadje in postreže s čutno zgodbo s pridihom Orienta. Za roman je Amin Maalouf 1993 prejel prestižno francosko nagrado Prix Goncourt.
Objavljeno: 27.06.2016 13:05:49
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:30:30
“Ko sta prišla do studenca, sta otroka zavzela položaje in se iztegnila na tleh na vsaki strani kotanje z dvignjeno roko, da bi takoj po znaku začela s preizkušnjo vzdržljivosti. V tistem trenutku je Šaliti, ki je stal prav za Taniosom, prišlo na misel, da bi ga porinil v vodo. Deček je izgubil ravnotežje, se prevrnil in padel v kotanjo, a takoj so se iztegnile roke, ki so ga potegnile ven. Ves moker je vstal, pobral skodelo, ki se je postavljala v bližini, jo napolnil in zlil nesrečniku na glavo, držeč ga za cape. Šalita, ki se je do tedaj smejal svoji objestni šali, se je začel dreti, kot bi ga dajali iz kože, in koga je Tanios spustil on besno vrgel na tla, so ga naenkrat zaslišali razumljivo kričati: Tanios-kišk! Tanios-kišk! Tanios-kišk! ob udarjanju leve pesti ob desno dlan v znak maščevanja.