Tatica iz Korinta
Žanr | zgodovinski roman |
Narodnost | literatura ZDA |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2021 |
Založba | Družina |
Prevod |
Irena Modrijan |
Ključne besede | Družina, Krščansko življenje, Krščanstvo, Skrivnosti, Svetopisemska zgodovina, Svetopisemske osebe, Tatvine |
Ljubezen vse upa, vse veruje, vse prestane. Prava Ljubezen nikoli ne mine.
Ameriška pisateljica iranskih korenin nas v tem romanu popelje v Atene in Korint. Galen je po ločitvi bil prisiljen pustiti svoje otroke – Dionizija, Ariadno in Tea v Atenah pri ženi. Najstarejši sin se je dobro razumel z mamo in dedkom, Ariadna in Teo pa se odločita, da bosta pobegnila k očetu v Korint. Ta je bil v prvem stoletju izjemno bogato, trgovsko in pristaniško meso. V njem je cvetela trgovina in ponujal je priložnost za zaslužek ter uspeh. Obenem sta v mestu cvetela tudi korupcija, kriminal in razbrdanost. Ariadna se odloči, da bo odkrila očetovo skrivnost, ki je povzročila razkol v družini in očeta prisilila, da jih je zapustil. Odkrije, da se njen ugledni in spoštovani oče ponoči prelevi v Častnega tatu. Ponoči jemlje tistim, ki so nepošteno obogateli in daje revnim ter pomoči potrebnim. Odloči se, da bo očetu pri tem početju pomagala, saj bi rada družino rešila pred finančnim propadom. Obenem tvega, da bo s tem izgubila naklonjenost moškega, ki ga ljubi. Tik preden bi opustila to tvegano in nepošteno početje, Ariadno in očeta nekdo odkrije. Znajdeta se pred veliko preizkušnjo. Njihova življenja pa korenito spremeni tudi Pavel iz Tarza, ki ga je Dionizij spoznal v Atenah in ga v Korintu predstavi svoji družini. Pavel jim oznani nepredstavljivo novico in predstavi Ljubezen, ki spreminja srca.
Čudovita zgodba, ki oživi delček iz življenja svetopisemskega Pavla in s seboj prinaša globoko duhovno sporočilo.
Objavljeno: 16.09.2021 18:12:21
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:47:14
Vidite, prijatelji moji, prava ljubezen je potrpežljiva in dobrotljiva. Božja ljubezen ni nevoščljiva, se ne ponaša in se ne napihuje. Ni brezobzirna, ne da se razdražiti. Ne išče svojega. Ljubezen nikoli ne obupa. Vse veruje. Vse upa. Ljubezen vse prestane. Takšna ljubezen nikoli ne mine. /…/ Mi smo nemočni. Nemočni smo, ker nikoli nismo okušali takšne ljubezni. Ne znamo je sprejemati, ne znamo je dajati. Za takšno ljubezen je potrebna moč, ki nas presega. Takšna moč lahko pride le od Boga samega. Od Duha našega Gospoda. Srčno molim, da boste prejeli duhovno moč in razumeli, kako vseobsegajoča je Kristusova ljubezen do vas. In da se boste v okušanju te ljubezni učili ljubiti, kakor ljubi Jezus. /../ Bratje in sestre, Bog je ljubezen. Bog je vse to. In prosi nas, da bi živeli po istih merilih. In ko nam ne bo uspelo niti z njegovo pomočjo, potem bo prišel k nam s svojim usmiljenjem in dopolnil naše pomanjkljivosti.
Str. 189-190