Tatovi koles

Luigi Bartolini (1892-1963) je cenjen kot slikar, od njegovih literarnih del pa so najbolj znani Tatovi koles (1946), ki so zasloveli z istoimenskim filmon De Sice in Zavattinija (1948). In čeprav je film mojstrovina in je največ pripomogel k temu, da je zaslovel tudi roman, ki je bil potem preveden v številne jezike, je le ta po krivici v senci. Priča smo rimskemu velemestnemu vrvežu v občutljivem času po kapitulaciji Italije oziroma po letu 1944, po odhodu Nemcev. Kolo je bilo ukradeno slikarju in pisatelju samemu, ki ga ves čas skuša najti, obenem pa si daje duška v barvitih opisih rimskih ulic, kjer nuja, lakota, revščina, slabe navade, želja po užitkih in zaslužku silijo prebivalce v nesprejemljive načine preživljanja kot so tatvine, prostitucija, črni trg, korupcija, sprenevedanja in laži, kar avtor kljub vsemu skuša razumeti. S svojo pisateljsko tehniko je Bartolini postal eden od utemeljiteljev italijanskega neorealizma.