Tekoči trak
Žanr | družbenokritični roman |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Maribor, 2015 |
Založba | Litera |
Ključne besede | Socialistični realizem, Stavke |
"Osem ur jim je cingljalo v glavah pojoče jeklo in odzvanjalo še naslednjih osem ur doma in ponoči v sanjah. (str. 58)
Brezkompromisen, pronicljiv, družbeno osveščen pisec, ki zelo dobro ve, kako potegniti bralca med svoje vrstice, še bolj v medvrstičje tistega, s čimer smo vsakodnevno pumpani s strani medijev in s čimer nas hranita sedanja “ne-družba” in sedanji “ne-čas”, sedanji narobe svet, kot ga poimenuje Galeano. Dovolj družbeno kritičen, da se ob novem romanu zamislimo o lastnem tubivanju in smiselnosti objektvnega, kolikor takšno lahko sploh je. Podroben do obisti, povsem objektiven opazovalec, slikovitež z efektivnim prikazom monotonega dela v proizvodnjah, s povsem sugestivno aktualnimi prizori, ki smo jih bili navajeni morda še bolj v prejšnjem sistemu in prejšnjem stoletju, se ve, na nekoliko drugačen način. Način štrajka iz sedemdesetih let, ki dandanes poteka sicer pdoobnodrugaće, koliko se zaradi štrajkov zvišajo plače, je pa vprašanje za kam drugam. Odlično skratka in priporočeno branje, uvrščeno tako med finaliste za Kresnika v letu 2016 kot med nagrajene za Kritiško sito.
Objavljeno: 29.04.2016 10:47:05
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:29:59
Dva dni niso šli v jamo! Vse dokler jim šefi niso obljubili boljših colng in ukinili krivično preračunavanje akordov v pisarnah, potem ko so jih štajgerji že izračunali v jami. Ta zaustavitev dela se je razpletla hitro in za knape uspešno, brez večjih posledic. Le kolovodjo štrajka so udbovci potem, ko se je situacija umirila, neko pozno popoldne naložili kar izpred šanka v rudarskem domu in ga odpeljali za tri tedne v celjski Pisker. Tja so ga peljali črnolasega, od tam se je vrnil čisto posivel.
(str. 112)