Telo, v katerem sem se rodila
Žanr | psihološki roman, spomini |
Narodnost | nemška literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2017 |
Založba | Cankarjeva založba |
Prevod |
Veronika Rot |
Ključne besede | Spomini |
Ko je pisateljica povedala bratu in ta materi, da njena hčerka piše spomine, (pa jih v resnici sploh še ni), je ta takoj napovedala tožbo. Knjiga je napisana kot izpoved pri psihoterapevtki (doktorici Sazlavski), ki pa skozi pripovedovanje in izpovedovanje ves čas ostane tiho. Njeno vlogo prevzamemo kar bralci. Prisluhnemo samorefleksiji mehiške deklice, letnik 1973, ki se rodi s pego na očesu. Njeni dnevi so napolnjeni z napornimi očesnimi vajami, pravim trpinčenjem. Kasneje se izkaže, da težave z vidom pravzaprav niso bile najhujše, kar se ji je zgodilo. Dekletce zaznamuje tudi nevaren mehiški okoliš, odraščanje, ločitev staršev, selitev k čudaški in hladni babici ter kasneje selitev v Francijo. Opisuje pravo Kafkovsko vzdušje, v katerem se ji prikazuje mrčes in se kot mrčes oz. kot ščurek počuti tudi sama. Kljub temu razvije nekatere otroške preživetvene strategije kot so igranje nogometa s fanti, trmoglavljenje, humor, samozadovoljevanje, iskanje bližine v sosednjih stavbah – skozi daljnogled, prve ljubezni, kajenje trave… Kar te ne ubije, te naredi močnejšega. Pisateljska Frida Khalo.
Objavljeno: 10.11.2017 11:36:44
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:35:11
Ne vem, kaj menite vi, doktorica Sazlavski, ampak jaz mislim, da je čudovitost otroštva, o kateri tako radi govorijo ljudje, zgolj podla ukana, ki jo zagode spomin. Naj je med enim in drugim življenjem še toliko razlik, sem prepričana, doktorica Sazlavski, da prav nobeno otroštvo ni neskaljeno srečno. Otroci živijo v svetu, v katerem jim je velika večina okoliščin vsiljenih. (str. 91)