Težko je biti bog

Brata Arkadij in Boris Strugacki veljata za klasika ruske znanstveno-fantastične književnosti. Značilno zanju je, da dogajanje v svojih delih prepletata z razmišljanji o temeljnih filozofskih vprašanjih človeškega obstoja in delovanja in da je tako tudi v tem romanu, namiguje že sam naslov. Iz visoko razvite humane družbe na Zemlji pošiljajo na potovanja po vesolju strokovnjake Inštituta za eksperimentalno zgodovino, ki obiskujejo naseljene planete drugih osončij. Na enem od njih humanoidni prebivalci še vedno tičijo v primežu pohlepa in okrutnega medsebojnega obračunavanja. V tem okolju zemeljske prišleke večstoletna prednost v akumulaciji znanja, razvijanju spretnosti in uporabi tehnologije obdaja z bleskom vsemogočnih božanstev. Vendar morajo ostati v temačni skupnosti zgolj opazovalci, saj vedo, da je napredek v razvoju skupinske zavesti proces, ki ga ne gre prehitevati. Ukrepajo samo takrat, ko pred nasiljem rešujejo izjemne posameznike, napadene zaradi njihovih dosežkov, ki izstopajo iz splošnega mračnjaštva. V napeti zgodbi spremljamo Antona v preobleki aristokrata Rumate Estorskega, ki svojo skrivno nalogo že vrsto let opravlja sredi brezobzirnega spletkarjenja in krvavih masakrov. V svoji osebni drami razsvetljeni posameznik pogosto nemočen spoznava, kako tudi sam podlega okoliščinam vseprisotnega nasilja. Hkrati pa je dogajanje, ki spominja na zemeljski srednji vek, izhodišče za pronicljivo analizo razraščajočega se totalitarizma, podprtega z brezsrčnostjo zadrte birokracije in inertnostjo prestrašenih množic, ki jim je glavna skrb napolniti svoj želodec. Verjetno brata Strugacki iz lastne izkušnje s sovjetskim režimom zavrneta možnost zgodovinskega razvoja z revolucionarjem Arato, saj bi bila to le prerazporeditev oblastniških figur in še večja množica človeških žrtev. Delo je bilo napisano leta 1964, ruski režiser Aleksej German je po njem posnel film (2013), letos spomladi (2022) je istoimenska predstava zaživela na odru Drame v Ljubljani.