Tipkopis o drugem nastanku

“In zvezek, ki sta ga prebrala tisti večer, je bil nekakšen dnevnik, s katerim je ženska premagovala svojo osamljenost, saj je takoj povedala, da je ostala sama. Zapisi, ki niso bili vsakodnevni, so pripovedovali o njenem tavanju sem in tja po mestu. Imela je poročene brate in sestre in tudi druge sorodnike, ki so živeli v mestu, in poskušala jih je najti, a vse, kar je našla, so bili porušeni domovi. Pomislila je na samomor, vendar ji je zmanjkalo poguma, postopoma pa se je navadila na to stanje, ki ga je, kot je zapisala “vedno imela le za začasno”. Pogosto je omenjala nekakšnega zaročenca oziroma ljubimca in z za Albo neobičajno odkritostjo je govorila o svojih seksualnih potrebah; morala je biti zelo vročekrvna ženska.” (str. 120)