Tisoč pegic
Žanr | mladinski roman |
Narodnost | nizozemska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2003 |
Založba | Grlica |
Prevod |
Vojko Šinigoj |
Ključne besede | Ljubezen, Mladostniki, Nasilje, Očetje in hčere, V mladinskem leposlovju |
Josee Hussaarts je nizozemska avtorica, ki je napisala mladinski roman Tisoč pegic. Micha je povsem običajen najstnik, ki se poleg šole ukvarja še z nogometom in glasbo. Je pevec glasbene skupine, s katero imajo seveda velike načrte. Zaljubi se v Iris, dekle s tisoč pegicami, ki je najlepše na svetu. Nekoč bo preštel koliko pegic ima. Ona predstavlja tudi navdih za pesmi, ki jih piše za svojo glasbeno skupino. Kljub njenim muham jo ima rad in zanjo se celo stepe z največjim razgrajačem na šoli. Še posebej se zbližata, ko mu Iris razkrije svojo veliko skrivnost. Ravnatelj šole, ki jo tako Micha kot Iris obiskujeta in je tudi Irisin oče, se namreč vsak vikend napije. Pijan se nato fizično znaša nad Iris in njeno mamo. To počne, dokler se Iris ne odloči, da bo temu naredila konec in izgine neznano kam. Zdi se ji, da nihče, niti mama, ni na njeni strani. Začne se iskanje, najbolj vztrajen pri tem je Micha. Kmalu mu postane jasno, kje bi Iris lahko bila. Pot do tega, da se bodo vse njene rane zacelile, pa bo še dolga. Prav tako bo dolgo trajalo, da bo lahko zaupala ljudem. Ob begu pa se vseeno izkaže, da ima ljudi, ki so na njeni strani. Predvsem teto in Micha. In kdo ve, morda bo Micha nekoč res uspel prešteti vse Irisine pegice. Gre za problemski mladinski roman. Iris je bila ravno toliko stara, da se je zmogla upreti nasilnemu očetu. Kaj pa tisti, ki jim to ne uspe? Jim lahko uspe, če okoli sebe nimajo ljudi, ki jim je mar? Veste, kaj pomeni beseda angleška beseda “freckles”? Izvedeli boste, če boste prebrali knjigo.
Objavljeno: 09.02.2017 16:58:29
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:33:09
“Prepustil se je nočni tišini in misli so ga popeljale k pravkar minulemu večeru. Takoj, ko je Helen nehala govoriti z Jeannine, je vsa zgodba kot pravkar prebujeni vulkan izbruhnila na plano. Iris je govorila in govorila in sploh ni mogla nehati. Povedala je čisto vse, pozabila ni niti najmanjše podrobnosti. Helen je njena zgodba pretresla do obisti in niti pomislila ni, da bi poskušala prikriti svoje presenečenje; izraz njenega obraza je povedal vse. Micha ni silil vanju. Tiho je prisedel in poslušal Iris, ki je v tetinem objemu tiho razodela zgodbo njenega življenja.” (str. 187)