To ni pismo
Žanr | humoristična kratka proza |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Dob, 2023 |
Založba | Miš |
Ilustracije |
Tanja Komadina |
Ključne besede | Družinsko življenje, Humor, Koronavirus covid-19, Otroci |
Glavno vlogo v tej napeto-komični zgodbi ima Nika. Njene dogodivščine so mladi bralci lahko spremljali v knjigah Kdo je danes glavni ter Zvezek in brezvezek. V nadaljevanju je Nika dopolnila deset let in ima smolo (ali srečo?), da živi v korona časih. Natančneje v letu 2020, ko se je svet in Slovenija z njim zaprl. Otroci pa so obtičali v šoli na daljavo.
Tako kot njeni vrstniki je tudi Nika prisiljena, da se sprijazni z nov(r)imi časi, a ji pri tem ne zmanjka duhovitosti. Pisateljica je v zgodbo imenitno vpletla številne podrobnosti, ki prikazujejo družinske zadrege v času epidemije. Nikina pripoved pa se izmenjuje z zabavnimi in izvirnimi oglasi, reklamami, razglasi, novicami, pismi, …
Prisrčna zgodba ne bo navdušila le Miškolink in Miškolinov, ki so njena ciljna publika. Zagotovo bo nasmejala vse bralce, ki so mladi vsaj po srcu.
Niko in njene dogodivščine je tudi tokrat v likovne umetnine prelila ilustratorka Tanja Komadina in s pisateljico Natašo Konc Lorenzutti sta usklajeni dvojec.
Objavljeno: 10.04.2024 09:52:54
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:56:08
O, bratec!
Kaj?
Na lipo sem ga obesila, pa se nobeden ne javi.
Kaj si obesila?
Razglas. Ampak ni nobene koristi od njega! To je zaradi vseh teh bednih kriz! Otroci ne smemo od doma, jaz grem lahko samo do lipe in nazaj, taki cajti so, a ne, samo še malo potrpi. Ja, seveda, kaj še, naj me v trpljenju kdo zamenja. Ker se ne smem družit z ljudmi, se bom pa z živalmi, a ne? Izdala bom razglas: Ker nam je maček poginil, naj pride k meni druga zavržena žival, ki so jo lastniki pustili ob cesti, nov maček ali nov pes, magari brez repa, samo da je živ.
Str. 10
Dobra, a brez neke vsebine in ne nosi nekega nauka ampak zanimiva in hitro in ne težko berljiva.