Tri besedila

Tri krajša besedila, ki jih je Ernaux napisala med leti 1982 in 1996, so Mesto, Neka ženska in Sram. Vsa govorijo o življenju njene družine v delavskem okolju Francije, kjer sta si starša prizadevala za preživetje s trgovinico/špecerijo in kavarno. V času in okolju, kjer so delali že otroci, je imela Annie poseben privilegij – lahko se je šolala. Da je za šolanje dobila državno štipendijo, je bila družinska skrivnost. V njihovem okolju so bili tisti, ki so pokazali več zanimanja za knjige kakor za delo bolj kot ne nerazumljeni. V besedilu Mesto hodimo predvsem po očetovi življenjski poti. Odrasla Annie ga skuša razumeti, oddaljenost časa je prizanesljiva, predvsem pa pisateljica brez odvečne sentimentalnosti predstavi takratno družbo, v kateri so se med tovarniškimi delavci znašli mnogi mladi, poprej delavci na kmetijah. Zanje je že skok od ruralnega v industrijsko pomenil določen napredek, kljub vztrajanju razlik med razredi. Če si lahko preskočil tu, pa poti do višjih razredov niso bile odprte. Neka ženska je besedilo o materi, pravzaprav o ženskah tistega časa. Zaznamovanost s spolom je boleča. Tu so nasilje, nadzor, podrejenost, uklanjanje družbenim pravilom, strah, skrbi, neprizanesljiva ujetost v družinske razmere. Sram, o katerem Ernaux piše v tretjem besedilu in zanj pravi, da je z odraščanjem postal del njenega telesa, je imel mnoge vzroke (govorica, obnašanje, higiena, znanje …), ki so spremljali mlado Annie na poti šolanja in spoznavanja drugih in drugače vzgojenih ljudi, ljudi iz višjih razredov. Uglajenost, ki je prihajala z vsakim nadaljnjim letom bivanja izven družine, je povzročala vse več razpok med njenimi člani. In naenkrat je bila ta tako velika, da je jezik z obeh strani postal celo ovira za pogovor.

Spomini, ki jih popisuje Annie Ernaux, sicer izvirajo iz njenega dojemanja takratne družbe in časa, a o tem času in osebah, tudi o sebi, piše živo, iskreno in, kar bralca_ko zagotovo najbolj navduši, literarno izjemno, berljivo, v svojem slogu, hkrati z upoštevanjem sociološkega, družbenega in zgodovinskega konteksta. Tako postane njeno pisanje tudi politično. Pisati o tem, kako si živel, predstaviti dejstva in občutke ostalemu svetu je pogum, je pot v razumevanje družbe in neenakosti v njej. Kot pravi sama Ernaux, je to tudi neka oblika maščevanja za svoje ljudi, ki so bili deležni slabših pogojev bivanja v vseh pogledih (zaslužek, pokojnina, zdravstvo, šolstvo …).

Annie Ernaux je leta 2022 prejela Nobelovo nagrado za književnost. Med njenimi najbolj znanimi deli v našem prostoru je zagotovo roman Leta. Prevodi njenih drugih besedil, ki so se zgodili po prejemu Nobelove nagrade, so velika obogatitev za slovenski bralni prostor.