Tri igre za punce

Dramatičarka Simona Semenič je za svoje tekste prejela številne nagrade, med drugim nagrado Prešernovega sklada in tri Grumove nagrade, njene drame pa so bile uprizorjene tako na slovenskih kot tujih odrih. Knjiga Tri igre za punce vsebuje tri dramska besedila – ti si čudež, ni to to in lepe vide lepo gorijo. Kot nakazuje že sam naslov, so glavne protagonistke vseh treh dram ženske, oznaka ‘igre’ pa se ne nanaša le na dramsko zvrst, temveč jo lahko razumemo širše, saj se avtorica v besedilih poigrava tako na formalni kot vsebinski ravni. Simona Semenič ne uporablja velikih začetnic in končnih ločil, njeno pisanje ves čas preskakuje med dramatiko, pripovedništvom in poezijo, v besedilih se pojavljajo tudi drugi žanri, meja med dogajanjem in didaskalijami je zabrisana oziroma ne obstaja, replike in prizori si sledijo v hitrem tempu, značilne so ponovitve, časovni in prostorski preskoki, medbesedilnost … Pisanje je neposredno, sočno, prežeto s humorjem, ironijo in tudi sarkazmom. V igri ti si čudež se dogajanje odvija okoli moškega lika – Don Juana (oziroma po slovensko Janeza), glavne protagonistke pa so ženske, ki jih zaznamujejo neizpolnjene želje. V igri ni to to pet žensk skuša napisati zgodbo, ki naj bi zaživela na odru, vendar vse kaže, da nobena zamisel oziroma začetek ni dovolj dober, zanimiv in izviren. Igra lepe vide lepo gorijo se poigrava z motivom lepe vide, v njej pa nastopajo ‘čarovnice’ – ženske, ki so bile na takšen ali drugačen način izjemne, vendar so bile zatirane in odrinjene na rob. Čeprav se vse tri igre ukvarjajo z družbeno vlogo ženske, protagonistke pravzaprav zastopajo vse odrinjene in zatirane skupine in posameznike. Krivda za nasilje in represijo pa nikakor ne prihaja le z vrha, temveč jo s pasivnostjo ter s sprejemanjem in ponavljanjem vzorcev nosimo in reproduciramo pravzaprav vsi. Tri igre za punce so zahtevno in kompleksno branje, ki pa ga obenem zaznamuje občutek neskončne igrivosti in lahkotnosti.