Tri novele
Žanr | novela |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Ajdovščina, 2012 |
Založba | Lavričeva knjižnica |
Ključne besede | Svetovna vojna 1939-1945 |
Julija 1945 je Danilo Lokar poslal Božidarju Jakcu noveli Za frontami in Brata, ki skupaj z že prej poslano novelo Sodni dan na vasi tvorijo nekakšen triptih iz življenja v vipavskih vaseh v času druge svetovne vojne še pod italijansko zasedbo. Novele so bile sicer v malo drugačnem kontekstu natisnjene šele več kot desetletje kasneje v knjigi Sodni dan na vasi, za katero je pisatelj leta 1959 dobil Prešernovo nagrado. V ponatisu leta 2012 so novele izšle tako, kot je želel pisatelj.
Danilo Lokar, sicer zdravnik v Ajdovščini, je v intervjuju dejal, da je pisal samo, kar je videl, česar ni videl, o tem ni pisal. Toda vse, kar je videl, je v sebi neštetokrat premlel, predelal, domislil in izpod peresa je tako nastalo vedno znova in znova veliko različnih krajših ali malo daljših literarnih del. Tako je bilo tudi s požigom vasi Ustje avgusta 1942. Dogodek je postal tematsko izhodišče za literarno obdelavo, ki je kljub časovni oddaljenosti blizu tudi sodobnemu bralcu, saj, kot je zapisala Ivana Slamič v spremni besedi, sta zlo in dobro v vsakem človeku, da pa je posameznik v trenutku, ko je ogrožena njegova korist, sposoben ravnati v nasprotju z vsemi etičnimi načeli. V takih trenutkih se izkaže, koliko je posameznik v času in prostoru še človek.
Objavljeno: 12.01.2017 15:01:13
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:32:51
“Zublji ognja in gore dima na taboru pri Svetem Janezu pojemajo. Popoldan je vroč, jasen, suh, krasen poletni dan v avgustu. Dim tišči k tlom, ljudje pri cerkvi meže od solza. Otroke pokrivajo z jopiči ali krili, da jih ubranijo pred silnim žarom. Poročnik Torelli šteje in pregleduje. Dvaintrideset mož stopi iz gneče in se uredi v vrsto. Vojaki korakajo pred njimi in za njimi.
Nato se vzdignejo ženske in otroci. Dolga je vrsta. V sredi gre preobložena pletena zibka, dve deklici jo nosita omahovaje. Zadaj je voziček za dojenčka. Preobremenjen se ziblje in cvili.
Tako gredo čez polje.” (str. 42)