Triglavske pravljice. Zv. 2

V drugem delu Triglavskih pravljic Mirka Kunčiča najprej spoznamo legendo o dovški cerkvi. V nadaljevanju je govora o Bedancu, ki so Dóvžani ujeli. Kako, preberite sami. Tudi Bedanec je bil malo zaljubljen. V eno izmed žarkžena. Zgodba se ni srečno končala. Žarkžene pa so prebivalcem tudi pomagale. Če so jim dobro prisluhnili, je bila letina lahko obilna. Ampak kaj, ko ljudje radi tudi kaj pozabimo. Se pa tudi bojimo duhov. Ni se jih potrebno prehudo bati. Če jih bomo prehudo izzvali pa bodo pokazali svojo moč. Zanimiva je tudi zgodba o Požgáncevem mostu, ki je razpet čez Savo Dolinko pod mojstranško globeljo. Ali bi se tudi vi ustrašili nepreglednega krdela samih črnih mačkov? Ne smemo pa pozabiti omeniti tudi belih žen. Pazite, da jim boste prisluhnili. Zavedajte se, da ni nujno, da ste tako močni kot gorski mož, ki je živel pri Peričniku, da ga premagate. Kljub vsem tegobam, duhovom, prikaznim, gorskim možem, je doma najlepše. Četudi je dom skromen. V dolini ni vse zlato, kar se sveti. V planini pa iz vsakega grmička, iz vsake skale diha življenje, mlado in veselo. Sprehodite se kdaj po Zgornjesavski dolini. Ne bo vam žal.