Tu začne se zlo
Žanr | družbeni roman |
Narodnost | španska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2016 |
Založba | Cankarjeva založba |
Zbirka |
Moderni klasiki |
Prevod |
Marjeta Drobnič |
Ključne besede | Državljanska vojna, Prevare, Razmerja |
"Resnica je kategorija, ki se izgublja, medtem ko jo živimo."
Marias sodi med največje stiliste med sodobnimi romanopisci in večina njegovih romanov postane klasika takoj po izidu. Tudi zadnjega, Tu začne se zlo, čaka enaka usoda, v to sem prepričan, pa čeprav bralcu, kar se stila samega tiče, ne ponuja ničesar novega in (verjetno) tudi z vsebinskega vidika ne. Avtor se je že večkrat navezal na špansko državljansko vojno in tudi tokrat je rdeča nit romana človek, njegova dejanja in njih vpliv oz. aspekt drugega na njih. Tokrat vzame Marias pod drobnogled zakonski par in njun skrhan odnos v obdobju, ko ločitev zakonsko gledano ni bila možna, osnovno zgodbo pa podkrepi z razmišljanji o zamolčanih krivicah, ki so se dogajale med samo državljansko vojno predvsem pa v obdobju Francove diktature. Ponovno nas postavi pred vprašanja, ki se nanašajo na etiko in moralo, a na njih ne odgovarja in (kot vedno) to prepušča bralcu. Morda vzporednic z dogajanji na naših domačih tleh v približno enakem zgodovinskem obdobju ne gre nujno iskati, morda pač. Tudi o tem naj razsodi bralec sam. V vsakem primeru pa sodi roman Tu začne se zlo med dela, ki zadovoljijo tudi najzahtevnejši bralni okus. Vrhunsko!
Objavljeno: 27.09.2016 17:27:27
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:31:38
“Lažne trditve in zanikanja, izmišljanja in nadutosti so postala nadležna za tiste, ki so se v resnici uprli ali odklonili sodelovanje, ki so več desetletij živeli slabo in so bili bolj ali manj na tekočem z vlogo, ki jo je vsak odigral. Se pravi za maloštevilne ljudi, ki so vedeli in se spominjali in jih ni bilo mogoče preslepiti. Večino je bilo mogoče preslepiti, in res so jo, kajti nihče ni pošiljal pisem tisku ali televiziji, da bi ovrgel laži tistih važičev, ki se, namesto da bi bili zadovoljni, ker so jo tako dobro odnesli po uvedbi demokracije, kar niso mogli nasititi izmišljanja bajk in pripenjanja neobstoječih odlikovanj nase, izmišljanja ugodnega pedigreja.Vedoči posamezniki so bili navajeni izgubljati in molčati.”
(str. 37)