Tuja lepota : izbor esejev

Pred tabo je zbirka kratkih zgodb, zdi se ti, da gre bolj zanje, avtorica pa trdi, da so eseji. Potem izveš, avtorica se brani:”Vsa “dejstva”, pa naj gre za družinske teme, potovalne izkušnje ali umetniške nazore, vse mora biti obremenjeno z osebnim doživljanjem in s čustvi avtorja.” Gre za zbirko enajstih esejev, prevedenih iz različnih prejšnjih izdaj Tolstojeve vnukinje Tatjane. (Poznamo jo že po izvrstnem prevodu oz. romanu Mjausk.) V prvem eseju nam ponudi doživetje Peterburga – Pitra. Naredila vam bo narezek na šestih straneh, na pladnju bodo: mraz, usodnost, brezizhodnost, umetniška bol in izraz, pa slehernik, poskusi sanj, neumita okna, hoja po strehah, sanje, ki jih raznese veter nad glave izbrancev, preporodnikov. Drugi esej je zgodovina neke dače, kamor so hodile generacije njenih sorodnikov na obisk. Gre za doživljanje dvanajstletnice in hkrati sedaj že odrasle osebe, ki z distanco, rentgenskim pogledom skozi čas pogleda na ljudi, dogajanja, vonje, okuse, takratno svobodo, lahkomiselnost. Pogleda na usode, sedaj že večine preminulih oseb, ki so takrat napolnjevale dačo in počitniški vsakdan malega dekletca. Le da sedaj razume, kaj se je takrat zares dogajalo, kaj so zares pomenili pogovori odraslih. Otroške iluzije se izgubijo, izguba je dokončna, ostane le še kaka obledela razglednica z obledelim škrjančkom s harmoniko. V tretjem opisuje svoje počitniško delo na pošti, prenašanje pisem in telegramov, pravzaprav pa prenašanje usod in zgodb sem ter tja, kjer tudi sama prenašalka neizbrisno in za vedno postane njihov del, čeravno delo zapusti in se ob “zaključku poštne kariere” baše s poletnim sladoledom. V eseju “Nekakšen flirt” se spominja “nekakšne” simpatije (V trenutku pisanja izve za njegovo smrt.), iz katere “nič ni bilo”, isto pa tudi v eseju “Dim in sence”. V esejih obdeluje ruska vprašanja, ruskega človeka, dušo, vprašanja umetnosti, umetnikov, opiše nekaj osebnih srečanj z njimi. Daleč najpresunljivejši je portret Josipa Brodskega in njegove izgnanske bolečine, daleč najbolj brezkompromisen pa esej “Kvadrat”, kjer dregne v zlo samo, v hudičevo dejavnost, v privržence zla, ki kot umetnost prodajajo lahko tudi telesne izločke ali oprostite izrazu, drek, ta je vendar otipljiv, Bog pa ni, le da je dobiček in aplavz drhali. Kritična je do pomanjkanja hierarhije, avtoritete, do desakralizacije, do trga na področju umetnosti. Izredna pisateljica, izbrušen, rentgenski, a raje bi rekla skoraj božanski pogled na svet, ljudi, metakognicija par excellence, odlična analiza in sinteza, dušeslovje. Odličen prevod Urše Zabukovec.