Uboj komturja

Haruki Murakami je ljubiteljem svoje literature ponovno postregel z obsežnim romanom, ki zadosti vsem pričakovanjem in poskrbi za edinstveno bralno potovanje. Pripoved teče kot počasna reka, mirno in pazljivo se dotika vsakega kamenčka ob svoji strugi, vmes pa jo pogosto razburkajo nenavadni dogodki in pojavi. Podlago branju daje glasba, predvsem klasična, rdečo nit pa spleta umetnost kot eden vodilnih motivov. Umetnost z lepoto in silovitostjo, odrešilno močjo, tiha pričevalka o preteklosti … Glavni protagonist, neimenovani šestintridesetletni portretist, se po razpadu partnerske zveze umakne v samotno hišo sredi slikovite pokrajine, nekoč v lasti slavnega slikarja. Po naključju na zaprašenem podstrešju odkrije njegovo nepoznano delo Uboj komturja z upodobitvijo uvodnega, krutega prizora iz opere Don Giovanni. Nepričakovano odkritje umetnine je kot nekakšna vzmet za vse nadaljnje dogajanje. Sklene poznanstvo z Meniškim, sosedom z nasprotnega brega, zajame ga neusahljivi ustvarjalni žar po slikanju, ko prične njegov mir motiti nenaden nočni zvok, pozvanjanje, čigar sled vodi k skrivnostni jami. Na tem mestu zgodbo ovije mističnost, odslej je zaman iskati logična pojasnila. Prehod v vzporedni svet, ideje v fizični podobi, duhovi, ki premagujejo zakone časa in prostora, žive metafore, sanje z zmožnostjo spreminjanja življenja v realnosti – vse to zabriše mejo med resničnim in neresničnim ter Murakamijevega negotovega junaka vodi po poti samorefleksije k pomembnemu spoznanju.