Umor v Šmihelski vasi

»Živjo, fanta, kaj bo dobrega?« ju je pobaral z globokim glasom.
»Nič. S policije sva,« je po resnici povedal inšpektor Kos.
»S policije?«
»Prišla sva se pozanimat o nekom, za katerega domnevamo, da je bil vaša stranka. Kajetan Lampič.«
»A, Kajetan. Ja, poznam. Zelo fejst stranka. Kaj pa je z njim?«
»Mrtev je.«
»Kako, prosim?«
»Umorjen.«
»O, proklet hudič. Pa saj je bil fajmošter. A zdaj še te ubijajo. Ojoj. Pa tako fajn stranka je bil.«
»Rada bi, da nama poveste kaj o njem,« je rekel Kos.
»Ja. Takole je. Odkar je bil premeščen sem, je k meni vozil predelovat avtomobile. Tako, za hobi. To je počel za dušo, tako je pravil.« Simon si je vneto zapisoval.
»Friziral je avtomobile….Pa saj je bil duhovnik,« je zagodrnjal inšpektor, ki še vedno ni dobro prebavil prizora v garaži, toku zmešanega sveta pa tako ali tako ni sledil.