Umrem, toda spomin živi naprej : s spominsko knjigo Christine Aguga in spremno besedo Ulle Schmidt

Henning Mankell je švedski gledališki režiser in pisatelj, ki živi med Švedsko in Afriko. V Afriki pomaga uličnim otrokom, sirotam in bolnikom z aidsom. Afriškim uličnim otrokom je posvetil odlično knjigo Šepetalec vetra, navdih za pričujočo knjigo pa je dobil v Ugandi, kjer je delal z otroci in odraslimi, ki so zboleli za aidsom. Bolniki, s katerimi se je pogovarjal, so pisali tako imenovane Memory Books, da bi svojim otrokom in bližnjim zapustili svojo osebno zgodbo in zgodbo svoje družine. Pisatelj se zaveda pereče nevarnosti te bolezni, ki lahko pomeni družbeno in gospodarsko katastrofo. V deželah tretjega sveta si večina ne more privoščiti dragega zdravljenja. Nekdanja nemška ministrica Ulla Schmidt je v spremni besedi h knjigi zapisala, da nas prispevek Henninga Mankella vse “opominja, da je v družbi odgovoren vsak posameznik – ne samo za svojo družino, temveč tudi za druge ljudi, ki se znajdejo v stiski. Ta pomoč je odrekanje brezskrbnemu individualizmu, ki se požvižga na stisko drugih. Kdor ima za življenjsko vodilo zadovoljevanje lastnih potreb, se ne zaveda, da se lahko kdaj tudi sam znajde v življenjskih okoliščinah, v katerih bi bil vesel vsake pomoči drugih.”