Umreti spomladi

Nemčija na začetku leta 1945. Tretji rajh izgublja tla pod nogami, nasprotniki se krepijo. Toda nekdaj vzorna vojska ne popušča. Veliko je še mladeničev, komaj polnoletnih ali niti ne, ki bi jih lahko vpoklicali. Med njimi sta Walter in Friedrich (Fiete), izučena molznika na večji kmetiji. Po koncu enega izmed delovnih dni si privoščita počitek v gostišču, tam pa ju nasilno rekrutirajo v enote SS. Priprave so kratke. Walterju uspe pridobiti šoferski izpit, Fieteja, ki nima te sreče, razporedijo med navadne vojake. Znajdeta se na Madžarskem. Walter, skozi oči katerega vseskozi spremljamo dogajanje, opravlja različne prevoze. Ob tem se začne soočati s krutostjo, cinizmom in krvoločnostjo vojaških enot, katerim zdaj sam pripada. Nekega dne mu sporočijo, da je na Madžarskem padel njegov oče. Bil je sicer paznik v taborišču, a je po kazni moral na fronto. Walter se odloči, da bo poiskal njegov grob, kar pa se spremeni v pravo odisejado. Razočaran se vrne v enoto, kjer ga čaka novica, ob kateri ga spreleti srh. Kot omenja prevajalec v spremni besedi slovenskega prevoda, je Ralf Rothman napisal enega izmed najboljših antivojnih romanov v nemščini po romanu Na zahodu nič novega E. M. Remarqua. Uvod in epilog, ki sestavljata okvir romana, nakazujeta, da je pisal iz osebne izkušnje. Očetovega odnosa do družine in okolice kot otrok namreč ni razumel. Šele po njegovi smrti je zmogel izpisati tisto, kar se mu je zdelo, da je hotel oče izraziti s svojim dolgoletnim molkom. Tekoča, hitro berljiva zgodba, ob kateri pa lahko le še enkrat potrdimo: “Nikoli več vojne”.