Ure mojih dni : spomini
Žanr | družinski roman (tudi rodbinski), spomini, življenjepis / biografija |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Murska Sobota, 1985 |
Založba | Pomurska založba |
Ključne besede | Spomini |
Kronika sedmih desetletij slovenske zgodovine izpod peresa prve dame slovenske literature.
Prva dama slovenskega literarnega peresa se je na večer življenja odločila, da zapiše spomine svojega, skoraj neverjetnega, pa vendar tako nenavadnega, a vendar polnega življenja. Želela je biti iskrena. »Nikoli ne bom povedala laži, včasih pa bom – usmiljena – kaj zamolčala,« je zapisala.
Na prehojeno življenjsko pot gleda iz meščanske vile sredi Ljubljane, kamor se je z očetom preselila potem, ko jo je mama, slavna operna pevka, še kot čisto majhno punčko ob burni ločitvi zakona po koncu prve svetovne vojne, za šatuljo nakita prepustila očetu. S pogojem, da je ne vidi nikoli več. In res je mamo srečala šele po več kot dvajsetih letih.
V spominih sledimo avtorici, kako odrašča pri stari mami v Trbovljah, spremljamo njeno odraščanje v Ljubljani, šolanje, njene ljubezni, materinstvo, smo z njo na njeni ustvarjalni pisateljski in prevajalski poti. Ob tem začutimo utrip tedanje meščanske in kulturne Ljubljane, prepoznamo znane osebnosti, ki so tako ali drugače oblikovale tudi slovensko zgodovino. Avtorica nas tudi seznani z delovanjem v mednarodni organizaciji PEN, ki je skoraj trideset let dajalo pečat njenemu življenju in tako spoznavamo vse najbolj znane svetovne, jugoslovanske in slovenske književnike, s katerimi se je srečevala doma in na tujem.
Ob izredno zanimivih osebnih spominih je knjiga Ure mojih dni tudi bogata kronika sedmih desetletij slovenske zgodovine.
Objavljeno: 15.12.2016 13:00:47
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:32:34
»Znaš Mirice, nije se isplatilo.« Kaj? Da je uničila svoje in mojega očeta življenje? Potem mi je rekla s solzami v očeh, da je uničila tudi moje življenje. »Ne, nasprotno mama. Povzročila si, da sem postala to, kar sem.« Če je bilo to dobro ali ne, ne vem, vsekakor je moralo biti. (str. 80)