skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Urmal, mamutov prijatelj : domišljijski roman

Žanrmladinski roman
Narodnostslovenska literatura
Kraj in leto izidaBrežice, 2019
Založba
Zbirka Avtorji
Ključne besede Prazgodovina, Prijateljstvo
Število strani

-49

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

< 1 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Pretresljiva
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Zgodba neke davne pomladi, ko veter prinese s seboj vonj po pustolovščinah

Kaj zanimivega se lahko zgodi mlademu Tjamoncu na sončno dopoldne, ko mama za trenutek odide na klepet k sosedi? Marsikaj, sploh, če je ta mladi Tjamonec radovedni in pogumni Urmal, ki je izkoristil mamino nepozornost in odšel raziskovat proti toku reke Njeve, ki je mirno tekla mimo njihove naselbine. Za vsakim rečnim ovinkom, ki ga je prehodil in raziskal, ga je seveda še močneje zanimalo, kaj se skriva za naslednjim ovinkom in tako je kmalu pustil dom daleč za seboj in se srečal z eno največjih živali tistega časa – z mamutom.

Vsak, ki je v Prirodoslovnem muzeju kdaj obstal pred veličastnim okostjem mamuta, se je verjetno vprašal, kakšno življenje je ta orjaška žival živela, po katerih poteh jo je ubirala in kako je končala v strugi današnje reke Nevljice. Jože Urbanija nam z  Urmalom, mamutovim prijateljem ponuja odlično domišljijsko zgodbo, ki bi se prav lahko tudi v resnici odvila na sotočju dveh rek neko davno pomlad, ko sta sonce in južni veter opravila svojo dolžnost in je pod planinami zadišalo po pustolovščinah.

Prebredel je plitvo jezerce vse do skale, izza katere je pritekla voda. Sedel je na skalo. Kako prijetno topla je bila. Nič čudnega, saj je sredi tople vode, je pomislil in se zleknil nanjo. »Zdaj vem, kaj je to daleč: noge me bolijo, lačen sem in verjetno tudi utrujen,« si je rekel.

In zaželel si je, da bi mu mama prinesla kos mesa. »Da, da, nazaj grem, samo še malo počijem na tej topli skali.« Toda pri priči je zaspal. Sonce je zašlo. Izza hriba je priplavala velika svetla luna in se navihano smehljala Urmalu, ki je na topli skali brezskrbno spal. Tako ni videl, da je košuta pripeljala k vodi svoja mladiča. In potem je previdno prišla še lisica s svojim mladičem ter vohala v zrak, preden je mladiča spustila k vodi. Urmal je trdno spal in spal bi še naprej, če se ne bi zgodilo nekaj groznega.

(str. 18)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Urmal, mamutov prijatelj : domišljijski roman.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 75
Komentarji: 0
Število ocen: 0
Želi prebrati: 1
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 3

Dela avtorja