Utopljeni detektiv
Žanr | družbeni roman, kriminalni roman, psihološki roman |
Narodnost | irska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2017 |
Založba | Modrijan |
Zbirka |
Bralec |
Prevod |
Maja Kraigher |
Ključne besede | Psihologija |
Netipična kriminalka
Utopljeni detektiv irskega režiserja in pisatelja Neila Jordana v prvi vrsti ni kriminalka, pa čeprav temeljna zgodba romana še najbolj spominja na ta žanr. Bralec, ki pričakuje akcijo po vzoru mojstra “noir krimičev” Raymonda Chandlerja, ne bo prišel na svoj račun, pa čeprav na trenutke po čem takšnem zadiši. Prav tako bi lahko bili razočarani ljubitelji raziskovanja zagonetnih umorov v stilu Agathe Christie, tudi tega v Utopljenem detektivu ne boste našli. Bi se pa na tem mestu lahko vprašali, kaj nekoliko razvajenemu bralcu Utopljeni detektiv sploh ponuja? Ponuja mu izjemno psihološko študijo glavnega junaka, ki se je znašel pred nekaterimi ključnimi odločitvami v življenju in točno ne ve, kako bi z njimi opravil. Predstavi portret izgubljenega človeka v tujem okolju in z razpadajočim zakonom, ki na trenutke ne razloči med realnostjo in fikcijo. Utopljeni detektiv je dober roman, ki bi moral zadovoljiti vsak zahtevnejši bralni okus, sploh če zanemarimo žanr, kateremu bi naj pripadal.
Objavljeno: 24.05.2017 13:17:51
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:33:58
“Ste vedeli? Istvan je pogledal Gertrude v vzvratnem odledalu.
Vedela kaj?
Da je mrtva? V tisti majhni sobi, iz katere ne more?
Prepričana sem, da smo vsi trije sumili. In celo starši.
Ampak vaša naloga je vedeti, mar ne? Vse o mrtvih?
Moja naloga je prijeti dlan, zapreti oči, povedati ljudem, kar želijo slišati.
Ampak povedali ste mu za tisto sobo? Majhno sobo.
Samo neumnost, ki sem jo kar tako zinila. Mi je pač padla v glavo.
Potem niste tisto, čemur bi se reklo jasnovidka?
Ne. Zame obstaja druga beseda. Šarlatanka.” (str. 188)