V deželi Penavrit

Žanrdružinski roman (tudi rodbinski)
Narodnostitalijanska literatura
Kraj in leto izidaRadovljica, 2009
Založba
Zbirka Gostosevci
Ključne besede Družina, Medgeneracijski odnosi, Stare mame, Vnuki
Število strani

247

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

8-9 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Če ne gre drugače, naj gre vse skupaj v Penavrit.

Zgodba se dogaja na jugu Italije, v vasici Purocielo, kjer se čas odvija bolj počasi in na svoj način. Pripoveduje jo deček, ki odrašča v družbi svoje babice in njenih zgodb, ki mu razkrivajo preteklost svoje vasi in družine. Babica je odločna in modra oseba, ki ji življenje ni prizanašalo, kljub temu pa ga jemlje takšnega, kot je. Kadar lahko kaj spremeni, se tega loti z vso vnemo. Ko je na primer izvedela, da ji mož Gusti uhaja k drugi ženski, se je brez odlašanja napotila k njej in ji prepričljivo zagrozila z bolečo smrtjo, če se bo še naprej videvala z njim. Kadar pa stvari ni mogla spremeniti, je zamahnila z roko in zadevo poslala v Penavrit, kjer naj tudi ostane. Tako se je na preprost in učinkovit način spopadala s problemi in svojo zdravo logiko prenesla tudi na svojega vnuka, ki je njene zgodbe poslušal z odprtimi usti in jih nikoli ni imel dovolj. Potrpežljivo je spremljal pripovedi iz babičinih ust, ki jih je ob posebej napetih trenutkih zapolnila z mentolovimi bonboni. Kljub temu ni nikoli dočakal, da bi mu razkrila skrivnost, ki si jo je najbolj želel izvedeti, in sicer, kdo je njegov oče. Babica se je odgovoru vedno znala izogniti, če ni šlo drugače, je zaključila, da to sploh ni pomembno. Na koncu jo zadane kap in po pol letni komi odnese skrivnost s sabo v grob.
Ganljiva, humorno napisana zgodba o preprostem življenju ljudi, ki živijo v pomanjkanju materialnih dobrin, ki jim življenje na pot postavi nešteto ovir, pa nikoli ne obupajo, ker jih žene ljubezen do družine in radost do življenja.
Roman je bil nagrajen z nagrado Tondelli in Fenice Europa 2006.

Prispeval(a): Damjana Pečjak

Z vdovo Dal Cin se je soočila nekega semanjega dne, daleč od hrupa stojnic na Uršulinskem trgu, poleg senčnatega javnega perišča na vii Sorgente, kamor je vedela, da hodi prat perilo.
Presenetila jo je med spiranjem rjuhe za zakonsko posteljo in zazdelo se ji je, da je v zraku zavohala bežen vonj po Gustiju, mešanico vlažne prsti in lepila za znamke.
Babica je bila oblečena kot poštarica in edino odstopanje je bila rdeča in črna ruta, ki si jo je tesno zavezala okoli glave. Po mojem je bila to inteligentna poteza. Nič primernejšega od naglavne gusarske rute, da se soočiš s sestradano tigrico, kot je bila vdova Dal Cin.
V usnjeni poštarski torbi je imela med pošto tistega dne skrito najbolj zleščeno serijo nožev, ki ji jih je oče Nicolino zapustil kot dediščino. Počasi se je približevala vdovi in jih pri tem skrbno, po dolžini rezil, razporejala na robu korita. Vdova je dvignila pogled in jo prepoznala. V senci je videla iskreče se babičine oči, ki so jih leče očal še povečevale. To je zadostovalo. “Kaj naj storim?” je vprašala vdova Dal Cin.
Babica Cristina ji je svetovala, naj zaklene vrata, kadar bo slišala prihajati Gustija na kolesu. Obvestila jo je, da ji bo, če ga bo še enkrat spustila v hišo, ves sprevod nožev zarinila v trebuh. “Začela bom z najmanjšim,” ji je rekla. (str. 104)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige V deželi Penavrit.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 35
Komentarji: 0
Število ocen: 1
Želi prebrati: 1
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 3

Morda vam bo všeč tudi

Dobrodošli

Namestite aplikacijo
×