V imenu očeta

Prvenec slovenske novinarke, publicistke in literarne kritičarke je zelo intimna zbirka z isto glavno junakinjo povezanih kratkih zgodb, ki podajajo močno slutnjo avtobiografskih elementov, že naslov pa sugerira obravnavo vpliva očetovske figure na glavni ženski lik.

Trend zgodb je, da variirajo od kratkih do zelo kratkih k še krajšim, do dvo- in nekoliko več vrstičnih fragmentov, preko katerih prvoosebno junakinjo spremljamo skozi različna obdobja njenega bivanja, začenši v otroštvu, ki ga dramatično obarva ločitev staršev. Oče je pri tem prikazan kot robata oseba že skoraj na meji brutalnosti, vsaj bralec ga na začetku tako dojema. Sledi obdobje odraščanja in vstopa v svet odraslih, ko se je potrebno spopasti z medosebnimi odnosi na drugih ravneh, tudi ali predvsem z odnosi s partnerji. Sem sodi tudi vključitev v poklicno sfero sodobnega urbanega okolja ter preizkušanje na področju literarnega ustvarjanja. Ob koncu knjige spet naletimo na očeta, katerega podoba je sedaj mnogo blažja. Še vedno je zelo neposreden, a takšna je tudi odrasla hčerka, njun odnos bralec tokrat dojame kot iskreno sprejemanje drug drugega kot tudi svojih tradicionalnih družinskih vlog.

Tekst je izraz zrele pisave, ki kljub razcepljenosti na atome v posameznih odsekih vedno ohranja rdečo nit in pozornost bralca.