V poznem poletju

Bralcu avtorica ne prizanaša. Že takoj na začetku jasno sporoči, da zgodbo pripoveduje mrtev otrok. V poznem poletju, 16. avgusta 1993, se je v vasi  Kiseljak v Bosni in Hercegovini zgodil vojni zločin. Ubitih je bilo 43 nedolžnih civilistov, med njimi je bilo največ žensk in otrok. Ena izmed žrtev je bila Ivana, ki je živela štirinajst poletij, to je zgodba njenega zadnjega. Avtorica sicer tudi poskrbi, da bralec zlahka pozabi na temo romana. Nikjer neposredno ne omenja vojne,  slutimo jo skozi razbita okna, pomanjkanje elektrike in tople vode, selitve na varne lokacije. Vse deklice so oblečene v enake pisane obleke, ki so prispele s humanitarno pomočjo. Ivana se v kratkih stavkih spominja lepih trenutkov. Zgodba nima kronološkega zaporedja, skače iz sedanjosti v preteklost, vse skupaj pa se zlije v pretresljivo celoto. Resničnost iz začetka romana udari bralca, zazibanega v barve, vonje in okuse poznega poletja, kot kladivo po glavi. Paradižnikova mezga iz prevrnjenega kotla se meša s prelito krvjo ranjenih in mrtvih. Pozno poletje iz romana bo bralec prav gotovo še dolgo nosil v sebi.